Pri dermatitisu se izogibajte agresivnim milom
Ekcem, znan tudi kot dermatitis, je kožno stanje, ki povzroča suhe in srbeče predele kože. Gre za pogosto stanje, ki ni nalezljivo in prizadene tako otroke kot odrasle. Koža obolelih postane suha, srbeča in pogosto hrapava, kar kaže na oslabljeno funkcijo kožne pregrade. Slednja je ključna za zadrževanje vlage v koži in zaščito telesa pred zunanjimi vplivi.
Vzroki za pojav ekcema so različni in pogosto vključujejo stik z dražilci ali alergeni. Med dražilce spadajo kemikalije v čistilih, milih ali detergentih, alergeni lahko vključujejo cvetni prah, pršice, živalsko dlako in določena živila. Na pojav ekcema lahko vplivajo genetski dejavniki, saj je tveganje za razvoj tega stanja večje pri osebah z družinsko anamnezo ekcema ali drugih alergijskih bolezni.
Kronično stanje
Obstaja več vrst ekcema, vsaka z različnimi sprožilci in simptomi. Najpogostejše oblike vključujejo atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis, dishidrotični ekcem, numularni ekcem, seboroični dermatitis in stazni dermatitis. Vsak se lahko pojavi na različnih delih telesa ter ima specifične sprožilce, ki vplivajo na kožno pregrado.
Simptomi vključujejo srbečico, suho kožo in izpuščaje, pojavijo se lahko kjer koli na telesu, najpogosteje na obrazu, vratu, zapestjih, komolcih in kolenih. Čeprav ekcem običajno ne povzroča bolečine, lahko praskanje povzroči poškodbe kože in boleče rane. Nekatere oblike, kot je kontaktni dermatitis, lahko povzročijo pekoč občutek in nelagodje.
Ekcem je kronično stanje, kar pomeni, da lahko simptomi izbruhnejo in se umirijo v različnih obdobjih. Pomembno je prepoznati sprožilce in se jim izogibati, da bi zmanjšali tveganje za izbruhe ter izboljšali kakovost življenja obolelih.
Stres lahko poslabša simptome.
Popolnega zdravila ni
Prvi korak pri obvladovanju ekcema je pravilna diagnostika, ki vključuje fizični pregled kože in morebitne teste za izključitev drugih kožnih stanj. Zdravljenje združuje več pristopov, odvisno od resnosti simptomov; osnovni način zdravljenja je uporaba vlažilnih sredstev, ki pomagajo ohranjati kožo hidrirano in preprečujejo izsušitev. Pomembna je redna uporaba, tudi ko ni izbruhov. Pogosto so potrebna še topična zdravila, kot so kortikosteroidne kreme, ki zmanjšujejo vnetje in srbečico. V hujših primerih lahko zdravnik predpiše oralna zdravila ali imunomodulatorje.
Preventiva vključuje izogibanje sprožilcem. Oboleli se morajo izogibati uporabi agresivnih mil in detergentov ter nositi oblačila iz mehkih, naravnih materialov, ki ne dražijo kože.
Stres lahko poslabša simptome, zato je priporočljivo izvajanje tehnik za njegovo obvladovanje, kot so meditacija, joga ali druge metode. Na stanje vplivajo tudi okoljski dejavniki; suh zrak v zimskih mesecih lahko poslabša simptome, visoka vlažnost pa lahko povzroči prekomerno potenje, kar prav tako ni ugodno za kožo.
Eden izmed ključnih vidikov dolgotrajnega obvladovanja ekcema je zavedanje, da popolnega zdravila za to stanje ni, vendar so simptomi obvladljivi z ustrezno nego in zdravljenjem. Redno spremljanje stanja kože, prilagajanje zdravljenja glede na resnost simptomov in izogibanje sprožilcem lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja obolelih. Pomembno je redno obiskovanje dermatologa, ki lahko prilagodi zdravljenje glede na potrebe posameznika in zagotovi najboljše možne rezultate.
Osnova zdravljenja je redno vlaženje kože.
