Pri mladih vse pogostejša digitalna demenca: naslednjih pet stvari je smrt za možgane in spomin

Tako kot treniramo svoje telo, da bi se čim bolje počutili, potrebujejo trening tudi naši možgani. Največja grožnja spominu je namreč zelo hiter razvoj tehnologije in digitalizacija. Tako je nastala nova vrsta demence, t. i. digitalna demenca, za katero trpi vse več mladih.

Pod tem izrazom strokovnjaki razumejo poslabšanje človekovih umskih sposobnosti zaradi vsakodnevne uporabe naprav, ki jih spremljajo tudi težave pri zaznavanju informacij in pomanjkanje kritičnega mišljenja. Med drugim opozarjajo, da se nevronske povezave uničijo, če premalo uporabljamo možgane. »Elektronske naprave rešijo človeka pred pretirano duševno aktivnostjo. Seveda nam močno poenostavijo življenje, a kako se na takšno 'pomoč' odzovejo možgani, ki skrbijo za duševno delovanje telesa? Nedelovanje tega pomembnega organa vodi v postopno uničenje nevronskih povezav, kar posledično močno upočasni procese, ki potekajo v možganih,« pravi nemški nevroznanstvenik, psihiater in pisatelj Manfred Spitzer.

Poleg tega navaja številne škodljive navade, ki dodatno upočasnjujejo možgane.

Nepravilna prehrana

Dokazano je, da pogosto uživanje hitre hrane, bogate z nasičenimi maščobami, sladkorjem in soljo, povzroči določene kognitivne motnje pri človeku ter poslabšanje kratkoročnega spomina. Razlog je, da prehranjevalne navade vplivajo na delovanje hipokampusa, predela možganov, ki je odgovoren za spomin.

Pomanjkanje spanja

Zdravniki nenehno ponavljajo, da je pravilen počitek ključ do duševnega in telesnega zdravja. Med spanjem se obnovi delo možganov, razvije se njihova sposobnost učenja, negativni spomini se nevtralizirajo in čustveno stanje se stabilizira. Poleg tega strokovnjaki menijo, da je spanec zelo pomemben za ohranjanje spomina, saj je ta, kadar nam spanca primanjkuje, preobremenjen, sposobnost možganov za zaznavanje in asimilacijo informacij pa se poslabša.

Pasivni življenjski slog

Sedeči življenjski slog je še en pogosti dejavnik, ki negativno vpliva na spomin. Obstaja povezava med nezadostno telesno aktivnostjo in zmanjšanjem človekove sposobnosti učenja. Dejstvo je, da dolgotrajno ostajanje v istem položaju zmanjša prekrvavitev možganov in omejuje pretok kisika in hranilnih snovi, potrebnih za njihovo normalno delovanje. Pomanjkanje telesne dejavnosti poslabša človekov kratkoročni spomin in lahko povzroči celo Alzheimerjevo bolezen.

Preveč informacij

Vsak dan prejmemo nešteto informacij iz različnih virov in prenehamo ločevati pomembne informacije od nepotrebnih. Preobilica vsebine je resen stres za možgane, kar vodi v pojav razdrobljenega mišljenja, brez kritičnosti. Poleg tega lahko preobremenjenost z informacijami povzroči težave s spominom, zbranostjo in odločanjem.

Večopravilnost

Številni med nami živijo po načelu naredi vse. Navajeni smo delati več stvari hkrati in reševati več težav. Vendar v večini primerov takšno razmišljanje samo škodi našemu zdravju, saj nas sili v preklapljanje z ene naloge na drugo, kar ogrozi našo sposobnost ustvarjalnosti in razmišljanja zunaj okvirov.