POMEMBNO
Pri možganski kapi je ključna hitra prepoznava znakov
Zvišan krvni tlak je kronična bolezen, ki dviga tveganje za infarkt ali kap: ima ga skoraj vsak drugi odrasel Slovenec, 4400 ljudi pri nas na leto doživi možgansko kap.
Odpri galerijo
Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto. Smrtnost je visoka, izjemno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Pri nas živi več kot 40.000 ljudi, ki so doživeli možgansko kap.
Glavni vzroki zanjo so trije, pravi specialist nevrolog Igor Rigler, dr. med., iz Službe za urgentno nevrologijo Kliničnega oddelka za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Prvi je bolezen srca, najpogostejša je atrijska fibrilacija oziroma motnja ritma srca, ki povzroča, da se v srcu spontano delajo strdki. Drugi je ateroskleroza. To je maščobna obloženost vratnih žil, v katerih se obloge razpočijo in nastanejo strdki, ki potem lahko potujejo do glave. Tretji vzrok za možgansko kap pa je mikroangiopatija, bolezen malih žil, ki so prizadete po vsem telesu, tudi v glavi. Te bolne žile se debelijo in ožijo. In ko se stene zaradi zadebelitve zaprejo, povzročijo možgansko kap.«
Na vse te dejavnike pa poleg drugih vpliva hipertenzija oziroma zvišan krvni tlak. »Ve se, da je povišan krvni tlak ključni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, zlasti za možgansko kap, ker povzroča spremembe na velikih žilah in na drobnih žilicah, ki neposredno prehranjujejo ali ledvice ali možgane,« dodaja prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Povišan krvni tlak je ena od najpogostejših bolezni, ki tarejo sodobni svet, a jo znamo z ustreznim zdravljenjem največkrat obvladati, pravi Cevc ter poudari, da sta za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic zelo pomembna hitro ukrepanje in preventiva, k temu vsekakor spada skrb za zdravo življenje: »Nekajenje, vsakodnevna, vsaj 30-minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčnega utripa.«
Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, še posebno krvnega tlaka, ki naj pri zdravem človeku ne bi presegal vrednosti 140/90 mmHg (mililitrov živega srebra).
Pri hitrem ukrepanju in učinkovitem zdravljenju možganske kapi sta zelo pomembni tudi prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo morebitno invalidnost in umrljivost. Kot je dejal dr. Rigler, so se v zadnjih 20 letih na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe.
»V 90. letih prejšnjega stoletja se je množično začela uvajati intravenska tromboliza, s katero smo lahko raztopili določene strdke, ne pa vseh. Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večjih pa večinoma nismo mogli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti.« Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja, pove Rigler.
»Invalidnost bolnikov se je zmanjšala, padla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. Glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, je čas, kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laični in zdravniški javnosti uspe prepoznati znake možganske kapi in da se čim prej ustrezno ukrepa,« je povedal Igor Rigler.
V veliko pomoč pri prepoznavanju znakov možganske kapi je beseda GROM: G pomeni, da je prizadet govor, R pomeni delno ali popolno ohromelost ene roke, O, da ima prizadeti zaradi možganske kapi asimetrijo obraza oziroma povešen ustni kot, M pa pomeni čas ter nasvet, da takoj ukrepamo in pokličemo številko 112.
Kot je povedal dr. Cevc, je verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju, zato je treba ukrepati hitro in pravilno in ne čakati, da bodo pomagali drugi. »Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, saj lahko s hitrim zdravljenjem preprečimo posledice. Več ljudi ko bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele,« sklene prim. dr. Matija Cevc.
Glavni vzroki zanjo so trije, pravi specialist nevrolog Igor Rigler, dr. med., iz Službe za urgentno nevrologijo Kliničnega oddelka za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Prvi je bolezen srca, najpogostejša je atrijska fibrilacija oziroma motnja ritma srca, ki povzroča, da se v srcu spontano delajo strdki. Drugi je ateroskleroza. To je maščobna obloženost vratnih žil, v katerih se obloge razpočijo in nastanejo strdki, ki potem lahko potujejo do glave. Tretji vzrok za možgansko kap pa je mikroangiopatija, bolezen malih žil, ki so prizadete po vsem telesu, tudi v glavi. Te bolne žile se debelijo in ožijo. In ko se stene zaradi zadebelitve zaprejo, povzročijo možgansko kap.«
Na vse te dejavnike pa poleg drugih vpliva hipertenzija oziroma zvišan krvni tlak. »Ve se, da je povišan krvni tlak ključni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, zlasti za možgansko kap, ker povzroča spremembe na velikih žilah in na drobnih žilicah, ki neposredno prehranjujejo ali ledvice ali možgane,« dodaja prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Povišan krvni tlak je ena od najpogostejših bolezni, ki tarejo sodobni svet, a jo znamo z ustreznim zdravljenjem največkrat obvladati, pravi Cevc ter poudari, da sta za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic zelo pomembna hitro ukrepanje in preventiva, k temu vsekakor spada skrb za zdravo življenje: »Nekajenje, vsakodnevna, vsaj 30-minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčnega utripa.«
Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, še posebno krvnega tlaka, ki naj pri zdravem človeku ne bi presegal vrednosti 140/90 mmHg (mililitrov živega srebra).
Učinkovito zdravljenje
Pri hitrem ukrepanju in učinkovitem zdravljenju možganske kapi sta zelo pomembni tudi prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo morebitno invalidnost in umrljivost. Kot je dejal dr. Rigler, so se v zadnjih 20 letih na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe.
»V 90. letih prejšnjega stoletja se je množično začela uvajati intravenska tromboliza, s katero smo lahko raztopili določene strdke, ne pa vseh. Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večjih pa večinoma nismo mogli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti.« Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja, pove Rigler.
Krvni tlakKrvni tlak je sila v arterijah. Ko srce utripa, gre za sistolični tlak, in ko srce počiva, za diastolični tlak. Meri se v mililitrih živega srebra (mmHg). Visok krvni tlak ali hipertenzija pri odraslem človeku pomeni, da je sistolični tlak višji od 140 mmHg, diastolični pa od 90 mmHg.
»Invalidnost bolnikov se je zmanjšala, padla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. Glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, je čas, kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laični in zdravniški javnosti uspe prepoznati znake možganske kapi in da se čim prej ustrezno ukrepa,« je povedal Igor Rigler.
V veliko pomoč pri prepoznavanju znakov možganske kapi je beseda GROM: G pomeni, da je prizadet govor, R pomeni delno ali popolno ohromelost ene roke, O, da ima prizadeti zaradi možganske kapi asimetrijo obraza oziroma povešen ustni kot, M pa pomeni čas ter nasvet, da takoj ukrepamo in pokličemo številko 112.
Dan hipertenzijeSlovenija se ob svetovnem dnevu hipertenzije, ki ga zaznamujemo prav danes, 17. maja, pridružuje svetovni akciji ozaveščanja o nevarnosti visokega krvnega tlaka, ta velja za najpogostejši dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so vodilni vzrok smrtnosti v svetu: zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek (srčni infarkt, možgansko kap) v povprečju za od 2- do 3-krat. Letošnjo akcijo poleg meritev krvnega tlaka podpira projekt Za kaj ti bije srce?, ki širšo javnost ozavešča o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka. V Sloveniji ima zvišan krvni tlak že skoraj vsak drugi odrasel človek. Manj kot polovica ljudi, ki imajo zvišan krvni tlak, se tega zaveda, zato so bolezen poimenovali tihi ubijalec. Večini bolnikov arterijska hipertenzija vsaj na začetku ne povzroča težav, toda če je pravočasno ne prepoznamo in ne obvladujemo, povzroči zaplete, kot so možganska kap, srčni infarkt in srčno popuščanje.
Kot je povedal dr. Cevc, je verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju, zato je treba ukrepati hitro in pravilno in ne čakati, da bodo pomagali drugi. »Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, saj lahko s hitrim zdravljenjem preprečimo posledice. Več ljudi ko bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele,« sklene prim. dr. Matija Cevc.