Pri možganski kapi šteje vsaka minuta
GROM je kratica, ki si jo je dobro zapomniti, če želimo prepoznati zgodnje znake možganske kapi. G pomeni govor, R roka, O obraz in M minute. »Če posumimo na možgansko kap, bolnika prosimo, da ponovi za nami preprost stavek, poskusi zadržati iztegnjeni roki v višini ramen in se na široko nasmeji,« svetujejo v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (ZBCBS), pri čemer je treba biti pozoren na govor bolnika (če ne more ponoviti stavka, govori nejasno ali nerazumljivo), njegovo roko (če je ne more dvigniti ali zadržati odročeno) in obraz (če ima pri poskusu nasmeha povešen ustni kot) ter na minuto oziroma na takojšnje reagiranje: »Terapevtsko okno je kratko, samo 4,5 ure, zato sta prepoznavanje zgodnjih znakov možganske kapi in ukrepanje ključnega pomena za možnost uspešnega zdravljenja in s tem zmanjšanja posledic možganske kapi.«
Ker šteje prav vsaka minuta, je treba takoj poklicati na številko 112. »Zapomnimo si čas nastanka prvih znakov, omogočimo hiter dostop reševalcem, pripravimo zdravstveno izkaznico, zapišimo si ali vzemimo s sabo škatlice zdravil, ki jih oseba jemlje. Če je bolnik nezavesten, ga namestimo v pravilen položaj,« v publikaciji Naj se možganska kap ne ponovi poudarjajo v ZBCBS.
Dejavniki tveganja
Razlogi za nastanek možganske kapi se skrivajo v prekinitvi dotoka krvi v možgane, bodisi zaradi zamašitve žile (v tem primeru govorimo o ishemični možganski kapi) bodisi zaradi pritiska krvi na del možganov pri možganski krvavitvi. »Možgansko-žilne bolezni ter njihove posledice so pomembno družbeno breme v vseh razvitih državah sveta, vključno s Slovenijo,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in naštejejo najpogostejše dejavnike tveganja. To so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in kajenje, v omenjenem združenju pa omenijo še sladkorno bolezen, depresijo, zmanjšano telesno dejavnost in debelost.
»Možganska kap kot nenadni zaplet koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja v Sloveniji v povprečju prizadene nekaj nad 4000 bolnikov letno, to je enega prebivalca vsaki dve uri. Skoraj četrtina bolnikov umre v prvem letu po možganski kapi,« opozorijo na NIJZ.
Porast primerov v treh regijah
Posodobljeni podatki o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah, ki so jih na NIJZ marca letos objavili na posebni strani Zdravje v občini, kažejo, da je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi (gre za število tovrstnih obravnav pri osebah med 35. in 84. letom starosti na tisoč prebivalcev v opazovanem koledarskem letu) najvišja v pomurski in koroški statistični regiji, v obeh stopnja znaša 3,2, najmanj pa v osrednjeslovenski (1,9) in primorsko-notranjski (1,8) statistični regiji. V celotni Sloveniji je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi znašala 2,4.
V primerjavi s prejšnjo objavo, iz leta 2016, je le pri treh od skupno 12 statističnih regij, v koroški, v jugovzhodni Sloveniji in goriški, zaznan porast omenjene stopnje. V prvi za 14,3, v drugi za 8,7 in tretji za 12,5 odstotka. Po drugi strani so največji padec bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi na tisoč prebivalcev zabeležili v štirih statističnih regijah, posavski (–24,2), zasavski (–24,1), primorsko-notranjski (–21,7) in pomurski (–20 odstotkov).
