Bodite preudarni in odgovorni: pri prehladu niso učinkoviti
Da antibiotiki ob neprimerni uporabi izgubljajo učinkovitost v boju proti bakterijam, je danes že jasno, zato je vse več pozivov in opozoril medicinske javnosti, da jih je treba jemati preudarno in odgovorno. Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da postanejo bakterije odporne pri prihodnjih zdravljenjih. To je zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge, ki jih lahko v prihodnje kolonizira odporna bakterija, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Dodajajo, da je odpornost proti antibiotikom sicer sposobnost bakterij, da se borijo proti delovanju enega ali več antibiotikov. Proti antibiotikom ne postanejo odporni ljudje in živali, temveč bakterije, ki so v njih. Podatki kažejo, da je breme okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, primerljivo s tistim, ki ga povzročajo gripa, tuberkuloza in HIV/aids skupaj. Vsako leto zaradi okužbe z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, umre več kot 30.000 ljudi.
Antibiotiki so pomembna zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb, denimo s streptokoki povzročene angine, bakterijskega meningitisa, z bakterijami povzročene pljučnice in številne druge. Bakterije lahko sčasoma postanejo odporne proti antibiotikom, ta vse večja odpornost pa je eden največjih zdravstvenih problemov današnjega časa. To ni le težava Slovenije ali Evrope, gre za pojav globalnih razsežnosti. Zdravstvena stroka vseskozi in tudi danes, na evropski dan antibiotikov, poziva, da jih uporabljamo preudarno in samo takrat, ko se res nujno potrebni. Odgovorno jemanje antibiotikov pomeni, da se pred njihovim jemanjem vedno posvetujemo z zdravnikom; jemljemo jih takrat, kadar nam jih predpiše zdravnik, in upoštevamo navodila zdravnika o načinu njihove uporabe, tako da bodo učinkovali tudi v prihodnje. Ostankov antibiotikov ne hranimo, in če dobimo več odmerkov, kot nam jih je bilo predpisanih, se o odstranjevanju ostankov zdravil posvetujemo s farmacevtom.
Antibiotike glede na delovanje delimo na tiste širokega spektra, ki delujejo na mnogo različnih vrst bakterij, in na antibiotike ozkega spektra, ki delujejo na specifično vrsto bakterij. Način njihovega delovanja je različen; nekateri preprečujejo sintezo celične stene bakterij, drugi vplivajo na sintezo folne kisline ali beljakovin, tretji posegajo na nivo razmnoževanja bakterijskih celic. Bakterije so za nekatere antibiotike občutljive, drugi pa nanje ne delujejo. Nekatere tvorijo snovi, ki antibiotik uničijo, preden ta uniči njih. Nekatere iz svoje celične stene naredijo oklep, ki ga antibiotik ne more predreti.
Prvi in še danes najbolj uporabljeni antibiotik penicilin je odkril škotski raziskovalec in zdravnik Alexander Fleming, in sicer po naključju. Za odkritje in njegovo izolacijo ter produkcijo je skupaj z dvema drugima znanstvenikoma prejel Nobelovo nagrado. Antibiotiki so namenjeni le za zdravljenje bakterijskih okužb, pri virusnih so povsem neučinkoviti. Kar 80 odstotkov primerov okužb nosne votline, ušes, žrela in pljuč povzročajo virusi, ne bakterije.
