Pri revmi si pomagajmo sami
Diagnostika in zdravljenje sta na področju revmatskih obolenj doživela izjemen napredek, a doseganje uspeha in dobrega počutja je odvisno predvsem od sodelovanja bolnika in njegove pripravljenosti, da se dodobra poduči o svoji bolezni ter delovanju predpisanih zdravil in da prilagodi svoj življenjski slog. Poznamo več kot sto vrst revmatskih bolezni, ki se lahko pojavijo v različnih življenjskih obdobjih, vsem pa je skupno, da lahko bolnika občutno ovirajo pri vsakdanjiku in mu slabšajo kakovost življenja.
Z gibanjem nad bolečino
Vzroki in ozadja za pojav vnetij v sklepih in tudi tkivih ter organih so različni: krivi so lahko različni dejavniki iz okolja, kot so kajenje, ultravijolični žarki, bakterije, virusi, mikroorganizmi, nekatera zdravila, pa tudi genetska nagnjenost k bolezni in spolni hormoni. Najprej jo običajno skupijo manjši sklepi, kot so zapestja, komolci, sklepi rok in stopal, pozneje pa tudi večji sklepi in celo hrbtenica. Bolečine, okorelost, otekline in slabša gibljivost so značilni znaki, ki jih bolniki poznajo še predobro, zato je čim zgodnejša diagnoza nujna za uspešno obvladovanje simptomov. Kot rečeno, lahko k boljšemu počutju veliko pripomorejo bolniki sami.
Redna telesna dejavnost zmanjšuje sklepne bolečine in umirja vnetje, zmanjšuje otekline, izboljšuje gibljivost ter preprečuje propadanje mišic in deformacije, seveda pa ugodno vpliva tudi na čustveno počutje. Pri učenju in izvajanju telesne dejavnosti morajo predvsem na začetku bolniku pomagati fizioterapevti in delovni terapevti, pozneje pa je nujno, da posameznik vaje izvaja redno in dosledno. Resda je gibanje lahko kdaj oteženo, a bolniki si lahko izberejo obliko rekreacije, ki jim ustreza glede na počutje in razpoloženje: zelo priporočljivi so plavanje, kolesarjenje in nordijska hoja pa tudi določene vaje za moč, seveda ne gre pozabiti na raztezanje!
Prevetrimo jedilnik
Povsem logično je, da vsak kilogram več dodatno obremenjuje sklepe, zato je vzdrževanje ustrezne telesne teže nujno. Tudi sestavi jedilnika velja posvetiti veliko pozornosti, številna živila namreč lahko pospešujejo vnetja, zato se jim je treba izogibati oziroma se o njih posvetovati z zdravnikom.
Vsak kilogram več dodatno obremenjuje sklepe.
Pri krepitvi kosti imata pomembno vlogo kalcij in vitamin D, ključni so antioksidanti, kot sta vitamina C in E. V splošnem velja uživati veliko sadja in zelenjave, a ne tudi stročnic, čim manj mesa, suhomesnih izdelkov, surovega masla, sladkorja in alkohola. Velja prisluhniti ljudski modrosti: ni treba sicer ležati med koprivami, a sok ali čaj iz kopriv naj bi spodbujal izločanje strupov iz telesa, nižal krvni pritisk in pomirjal sklepne bolečine. Nekateri prisegajo na češnjev sok, ki deluje protivnetno, spet drugim pomaga mazilo iz česna, olja in svinjske masti, ki ga je treba nežno vtreti na boleči predel.
In še, ne pozabimo, sklepi so radi na toplem, zato jim vsaj občasno privoščimo terme, plavanje v toplem bazenu in znojenje v savni, k boljšemu počutju pa pripomorejo tudi topli obkladki.
