Pri teh ljudeh je kar dva- do štirikrat višje tveganje za smrt zaradi srčnega napada

September je za nas prav poseben mesec, saj potekajo številne prireditve in aktivnosti, s katerimi si prizadevamo prebivalke in prebivalce Slovenije opozoriti na pomen zdravja srca in preprečevanja srčno-žilnih bolezni, ki so še vedno izredno velik izziv za zdravstvo, je pred letošnjim svetovnim dnevom srca na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije (www.zasrce.si) zapisal prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Najpogostejši povzročitelji smrti

Zaradi bolezni srca in ožilja, predvsem srčnega popuščanja, srčnega infarkta in možganske kapi, prezgodaj umre 20,5 milijona ljudi po vsem svetu.

Strokovnjaki želijo to številko zmanjšati, za kar obstaja upanje, saj je kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni mogoče preprečiti, pri čemer sta ključna preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni. Svetovni dan srca je pravi opomnik vsem, da bolje skrbimo za svoje srce.

»Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni,kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija, ter tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za obolenja srca in ožilja. Te so povezane z nastankom drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je denimo kronična ledvična bolezen.

Pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen tipa dve, je kar dva- do štirikrat višje tveganje za smrt zaradi kapi ali srčnega napada,« je v izjavi za javnost ob lanskem svetovnem dnevu srca povedal Matija Cevc.

Debelost je pereča težava

Kot pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen je izpostavil debelost, ki se je v zadnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrojila in še naprej narašča.

»Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 približno 400.000 ljudi živelo z debelostjo. To je 400.000 Slovencev z večjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno-žilnih zapletov in za nižjo pričakovano življenjsko dobo.

Bolezni srca in ožilja so namreč glavni vzrok smrti ljudi z debelostjo,« je pojasnil Matija Cevc in pri tem izpostavil pomembnost tako imenovane primordialne preventive oziroma preprečevanje samega razvoja dejavnikov tveganja z zdravim življenjskim slogom, kar je še vedno premalo ponotranjeno.

FOTO: Antonio_diaz/Gettyimages

Ogroža tudi dednost

Prav 24. septembra pa zaznamujemo tudi svetovni dan ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji (DH), dedne motnje presnove, za katero je značilna povišana vsebnost »slabega« LDL holesterola v krvi, kar močno povečuje tveganje za prezgodnji pojav bolezni srca in ožilja.

Zgodnja diagnoza pomeni zgodnje zdravljenje, ki rešuje življenja. Slovenija velja za zgled državam po svetu, saj se v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnikov že od leta 1995 izvaja populacijsko presejanje otrok za hiperholesterolemijo.

Pri nezdravljeni motnji je napredovanje ateroskleroze pospešeno in pri nezdravljenih bolnikih je več kot desetkrat večje tveganje za srčno-žilne bolezni kot pri zdravljenih.

Kardiometabolni dejavniki tveganja

Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, iz Zdravstvenega doma Grosuplje je ob lanskem dnevu srca nanizala kardiometabolne dejavnike tveganja. Povišan krvni tlak in krvni sladkor, povišane maščobe v krvi, debelost, kajenje, hipertenzija, hiperlipidemija (povišana količina ene ali več vrst maščob v krvi) in sladkorna bolezen pomenijo glede na opravljene raziskave 76-odstotno tveganje za srčni infarkt.

»Če ne nadzorujemo kardiometabolnih dejavnikov tveganja, je verjetnost za srčno-žilne bolezni celo do petkrat večja kot pri zdravih ljudeh. Večina bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve ima pridružen povišan krvni tlak in dislipidemijo (nenormalnost v sestavi krvnih lipidov) ter preveč kilogramov.

Zato se zlasti pri njih osredotočamo na zmanjševanje srčno-žilnega tveganja, spodbujamo spremembo življenjskega sloga, zdravo prehrano, gibanje, hujšanje, saj debelost povzroča metabolične disfunkcije, na urejen krvni sladkor, krvni tlak in maščobe v krvi,« je poudarila.

FOTO: Pixel_away/Gettyimages

Preventivno lahko ukrepa vsak

»Z zelo preprostimi in poceni ukrepi lahko pogosto preprečimo nastanek tako sladkorne bolezni kot motenj v presnovi maščob in povišanega krvnega tlaka. Te dejavnike tveganja pogosto spremljata čezmerna telesna teža in debelost, kar se praviloma začne že v otroštvu oziroma mladosti,« se je strinjal Matija Cevc.

Dodal je: »Vemo, da zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, ki mora biti v mladosti nekoliko intenzivnejša, z leti pa se mora prilagajati starosti, lahko prispeva pomemben delež k preprečevanju teh 'klasičnih' dejavnikov tveganja za bolezni obtočil. Seveda mora biti telesna dejavnost uravnotežena, tako da mladostnik pridobiva zmogljivost, gibljivost in tudi vzdržljivost.«

Povedal je še, da so aktivnosti, ki so namenjene zgolj pridobivanju mišične mase, dvomljive, saj jih pogosto spremljajo različna sintetična pomagala v obliki prehranskih dodatkov. Opozoril je tudi na škodljivo pretiravanje z aktivnostmi, kot so maraton in vzdržljivostna tekmovanja. V takem primeru je lahko učinek ravno nasproten od želenega: »Namesto da bi s telesno dejavnostjo izboljšali svoje zdravje, mu škodimo.«

Seveda je pomembno, da dejavnike tveganja pravočasno prepoznavamo (zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob, stres, nespečnost …) in jih ublažimo ali celo odstranimo.

Prej kot odpravimo oziroma ublažimo dejavnik tveganja, manj škode bo naredil našemu srcu in žilju. »S tem bomo preprečili ali vsaj odložili končne zaplete ter izboljšali kakovost življenja,« je še zapisano v lanski izjavi za javnost od svetovnemu dnevu srca, ki je opomnik vsem, da predvsem z zdravo prehrano in rednim gibanjem skrbimo za svoje srce.

Z zdravim življenjskim slogom lahko pomagamo preprečevati bolezni srca in ožilja. FOTO: Udra/Gettyimages

Sadovi prizadevanja

Ob petindvajsetem praznovanju svetovnega dne srca velja omeniti, da je v četrt stoletja »prišlo do velikega zmanjšanja smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni – po zadnjih razpoložljivih podatkih pri moških med letoma 2000 in 2020 za 53 odstotkov in ženskah za 45 odstotkov –, a so te bolezni še vedno izredno veliko breme za zdravstvo«, kot je spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije zapisal Matija Cevc.

»Kolikšen delež je k temu znižanju srčno-žilne umrljivosti prispevalo izboljšanje zdravljenja in kakšen delež je k temu prispevalo preventivno ukrepanje ter obnašanje prebivalstva, je težko oceniti, a po nekaterih izračunih naj bi k tako velikemu znižanju vsaj 50 odstotkov prispevala preventiva.«

Ob tem je spomnil na pred kratkim objavljene izsledke raziskave iz Združenega kraljestva, v kateri so zajeli in analizirali podatke o pojavljanju bolezni obtočil pri 1.650.052 ljudeh. Kažejo na uspešnost preventivnih prizadevanj, saj se je od leta 2000 do 2019 pojavnost srčno-žilnih bolezni zmanjšala za 19 odstotkov. Pri tem se je pojavnost koronarne srčne bolezni in možganske kapi zmanjšala za približno 30 odstotkov.

A Matija Cevc je poudaril, da je bilo opaženo zmanjšanje pojavnosti koronarne srčne bolezni večinoma omejeno na starostne skupine nad 60 let, z malo ali nič izboljšanja v mlajših starostnih skupinah, in da je bilo stanje med socialno šibkejšimi sloji bistveno slabše.

Pokazalo se je tudi, da je hkrati pomembno naraščalo število bolnikov z motnjami srčnega ritma, boleznimi srčnih zaklopk in trombemboličnimi boleznimi. »Glede na to, da je slovenska populacija dokaj primerljiva s tisto iz Združenega kraljestva, lahko sklepamo, da bi taka raziskava, narejena v Sloveniji, dala podobne izsledke,«

navaja Matija Cevc in dodaja, da se iz navedenih ugotovitev nakazujejo potrebne usmeritve za nadaljnje delovanje Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, zlasti z vidika, kako preventivno nagovoriti ljudi srednjih let in socialno-ekonomsko slabše preskrbljene skupine.