Pri tej bolezni so predsodki hujši od napadov
V slovenščini mnogi poznajo epilepsijo tudi kot božjast, saj naj bi bila na delu božja roka, in padavica, po enem od možnih simptomov pri napadu, a gre za neustrezna in zastarela izraza, ki izhajata iz človekovega nekdanjega dojemanja bolezni.
»Epilepsija je ena od najstarejših opisanih bolezni v zgodovini človeštva. Različne oblike napadov so opisovali že Babilonci in Egipčani,« ob mednarodnem dnevu epilepsije pove mag. Luka Kopač, dr. med., spec. pediater in spec. otroški nevrolog ter podpredsednik društva Liga proti epilepsiji.
»Danes vemo, da imajo osebe z epilepsijo nenormalno spremenjeno možgansko električno aktivnost, ki se občasno kaže z epileptičnimi napadi. Vzroki za to so raznoliki in obsegajo številne bolezni, kot so možganska kap, vnetja možganov, motnje metabolizma, poškodbe možganov, genetski vzroki, prirojene spremembe možganov in podobno. Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni, ki se pojavlja pri približno odstotku ljudi po vsem svetu. Ocenjujemo, da jo ima v Sloveniji okrog 20.000 ljudi.«
Doleti lahko odrasle in otroke, najpogosteje se pojavi v prvih letih življenja in po 40. letu, nadaljuje sogovornik: »Za epilepsijo lahko zboli vsakdo, ne glede na starost, spol, etnične ali druge razlike. Dedne epilepsije so na srečo redke in nimajo nujno slabe prognoze. Pomembno pa je vedeti, da lahko tudi zunanji dejavniki vplivajo na pogostost pojavljanja epileptičnih napadov pri osebah z epilepsijo. Napadi so lahko pogostejši v budnosti ali spanju, pogostejši so, če osebe z epilepsijo ne spijo dovolj, so izpostavljene utripajoči svetlobi ali čezmerno uživajo alkohol. Na pogostost napadov lahko vpliva celo menstrualni ciklus.«
Napadi se razlikujejo od posameznika do posameznika. Največkrat pomislimo na krčenje celotnega telesa in motnjo zavesti, a kot opozarja mag. Kopač, to ni edina oblika: »Napadi so lahko tudi bolj prikriti ali se pojavljajo le kratka zamrznjenja. Načeloma velja, da so napadi stereotipni in da se brez zaščitnega odmerka zdravil ponavljajo ter da jih oseba z lastno voljo ali zunanjimi dejavniki predčasno ne more prekiniti.« Osnova zdravljenja so protiepileptična zdravila, ki pomagajo vzpostaviti električno ravnovesje v možganih.
»Zdravila zmanjšajo občutljivost živčnih celic ter tako pomagajo zmanjšati število napadov in jih ustaviti. Primerno zdravilo izberemo individualno glede na vrsto epilepsije in obliko napadov, starost osebe, morebitno soobolevnost in stranske učinke, vzrok bolezni in druge dejavnike. V zadnjih letih se je pojavilo nekaj novih protiepileptičnih zdravil, ki imajo manj neželenih stranskih učinkov. Večina jih je dostopnih tudi v Sloveniji. Velika skupina oseb z epilepsijo ob rednem jemanju zdravil živi normalno življenje, se zaposli, ima otroke in se ukvarja z različnimi dejavnostmi,« pojasni sogovornik, a opozarja, da kljub vsemu pri četrtini oseb z epilepsijo popolnega prenehanja napadov z zdravljenjem ne dosežejo: »Bolnikom takrat svetujemo še posebno dieto, spodbujevalnik vagusnega živca ali kirurško operacijo. Vsako leto gre na kirurško zdravljenje nekaj oseb s trdovratno epilepsijo. V zadnjih desetletjih letih je število teh pomembno večje kot v preteklosti.«
Zdravila zmanjšajo občutljivost živčnih celic in tako pomagajo preprečiti napade.
Včasih so spremljajoči izzivi bolezni hujši od napadov, opozori sogovornik, v družbi še vedno vladajo nezadostno poznavanje epilepsije, predsodki in stigma: »A vse uspešneje se spopadamo tudi s čustvenimi, umskimi in socialnimi posledicami bolezni.«
