Pri ženskah: spremljajo jo izraziti simptomi

Več kot 65 odstotkov žensk v industrijskih zahodnih državah (tudi v Sloveniji) doživlja med menopavzo akutne, prehodne simptome. Ti navadno minejo v nekaj letih po zadnji menstruaciji, vsekakor pa se je težko spopadati z upadom kognitivnih sprememb in pomanjkanjem energije, kar doživljajo številne: vsakodnevna opravila nenadoma postanejo preveliko breme.
»Menopavza je trajno prenehanje menstruacije in je posledica naravnega procesa usihanja delovanja jajčnikov,« pojasnjuje prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos.

»Nastop menopavze določimo za nazaj, torej ko ženska najmanj leto dni ni imela menstruacije, nato nastopi obdobje klimakterija. Naravna (fiziološka) menopavza lahko nastopi že po 40. letu starosti, v povprečju pa slovenske ženske menstruacijo izgubijo pri 52 letih. Če menopavza nastopi pred 40. letom, govorimo o prezgodnji menopavzi, pred 45. letom pa o zgodnji menopavzi. Poznamo tudi z ginekološkimi posegi povzročeno menopavzo, to je iatrogena menopavza.« Prva sprememba, ki jo prinese prehod v menopavzo, se kaže kot motnja menstruacijskega cikla, nadaljuje sogovornica: »Lahko se cikel nenadno skrajša, nato pa se ta začne podaljševati. Tudi krvavitve so lahko zelo različne, od močnejših do šibkejših, krajših ali daljših. Pri nekaterih ni zaznati nobenih sprememb. Tudi plodnost lahko upade, a je še vedno mogoče, da ženska zanosi.«

Ključen kakovosten spanec

Kot rečeno, pa ta pomembni življenjski prehod pogosto spremljajo še drugi izraziti simptomi: pojavijo se pozabljivost, utrujenost, razdražljivost, jokavost in občutljivost, spremembe pa prinesejo tudi številne strahove in drugačna pričakovanja: »Pojavijo se lahko psihični pritiski, saj ženska ne zmore vsega enako kot prej. Navali vročine so najpogostejši menopavzni simptom. Val vročine je nenaden, neprijeten občutek toplote v zgornjem delu telesa; obraz zardi in pogosto se pojavi znojenje. Dostikrat ga spremlja hitrejše bitje srca. Navali vročine lahko trajajo od nekaj sekund do 30 minut in se lahko pojavijo večkrat na uro. Nekatere ženske pa jih doživijo le nekajkrat na mesec. Pogosti navali vročine lahko ponoči povzročijo tudi motnje spanja. Večina žensk lahko sama odkrije dejavnike, ki pripomorejo k pojavljanju takšnih valov, na primer: visoka sobna temperatura, stres, vroče pijače, še zlasti kava, alkohol, začinjena hrana.« Menopavzo lahko spremljajo še drugi neprijetni simptomi, kot so nočno potenje, vrtoglavica, nespečnost, glavoboli, utrujenost, razbijanje srca, tiščanje pri srcu, bolečine v želodcu, motnje razpoloženja, motnje zbranosti in manjša želja po spolnosti. In kako si lahko ženska pomaga? Vsekakor s skrbjo za zdrav življenjski slog, polaga na srce prof. dr. Smrkoljeva: »K boljšemu počutju vsekakor prispeva spanje. Nadledvična žleza, ki namesto jajčnikov prevzame določeno izločanje hormonov, se najbolj obnavlja po polnoči, torej svetujem spanje od desete ure zvečer. Priporočljivo se je izogibati kajenju, alkoholu, prečiščenim ogljikovim hidratom in kofeinu. Nujno potrebna je uravnotežena prehrana s polnovrednimi živili, zelenjavo, sadjem in rednimi obroki. Zelo priporočljiva so živila z rastlinskimi estrogeni (soja, lan, oreščki, pšenica, jabolka, ovseni kosmiči), antioksidanti (vitamina C in E, selen), vitamini A in B, kalcij, magnezij ter cink. Uživanje prehranskih dopolnil ob redni in ustrezni prehrani ni potrebno. Tudi redno gibanje, vsaj trikrat na teden po 30 minut, bo pripomoglo k blažitvi neprijetnih simptomov.«

Prelomnica, pa čeprav jo spremljajo neprijetni simptomi, prej ali slej prinese nov začetek, še sklene sogovornica: »Obdobje plodnosti se med klimakterijem izteče in nastopi novo obdobje po menopavzi, v katerem ženske ob podaljševanju življenjske dobe preživijo kar tretjino svojega življenja. Menopavzo lahko zato poimenujemo pomlad druge polovice življenja, v kateri ženska po zaključeni biološki vlogi rojevanja z izkušnjami in pridobljeno modrostjo uresničuje svoje načrte in želje.«