VELIKA NOČ
Prihe lahko okrasite na način, ki je okolju prijazen
Pirhe lahko pobarvamo in okrasimo na zdrav in do okolja prijazen način.
Odpri galerijo
FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
Jajce je splošno razširjen prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih religijah sveta, v ljudskem izročilu in različnih svetovnih mitologijah. »Je indoevropski pomladni simbol. V krščanski ikonografiji jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, podobno kot v religijah, ki so precej starejše od krščanstva,« pravi etnolog Damjan J. Ovsec v Veliki knjigi o praznikih.
Barvana jajca so poznali že stari Kitajci in Egipčani. Perzijski novoletni praznik (spomladi) se imenuje praznik rdečega jajca. Jajčne lupine so našli v prazgodovinskih grobovih, Rimljani pa so rajnim v grob položili poslikana gosja jajca.
In kako je bilo pri nas? »Naši nekrščeni predniki oziroma stari Slovani so za pomladni praznik pirhe, to je rudeča ali po starem rumena jajca pripravljali oživljajočemu rumenemu solncu na čast,« pravi slovničar in etnolog Ivan Navratil v zapisu Slovenske narodne vraže in prazne vere iz leta 1887.
V evropskih deželah, tudi na tedanjih slovenskih tleh, naj bi se v zvezi z veliko nočjo rdeče pobarvana jajca pojavljala od 16. stoletja. Kmalu so se pojavili že prvi primerki krašenih jajc, ki so se pomnožili zlasti v dobi baroka in rokokoja.
Človeška domišljija ne pozna meja, kar zagotovo velja tudi pri krašenju jajc za velikonočne praznike. Razmeroma majhna in obla površina jajca postane slikarsko platno tako domačih gospodinj kot tudi skoraj poklicnih izdelovalcev pirhov. Tako kot v vsakdanjem življenju radi sledimo geslu nazaj k naravi, lahko svojo ustvarjalnost v tem duhu sprostimo tudi pri krašenju jajc. Pripravili smo vam nekaj takih nasvetov, po katerih boste z razmeroma malo denarja lahko pripravili lepe pirhe, ki se jih bodo razveselili vaši domači in tisti, ki jim jih boste morda podarili. Večino pirhov je izdelala Jelka Minatti z Iga, članica Turističnega društva Krim.
Barvana jajca so poznali že stari Kitajci in Egipčani. Perzijski novoletni praznik (spomladi) se imenuje praznik rdečega jajca. Jajčne lupine so našli v prazgodovinskih grobovih, Rimljani pa so rajnim v grob položili poslikana gosja jajca.
In kako je bilo pri nas? »Naši nekrščeni predniki oziroma stari Slovani so za pomladni praznik pirhe, to je rudeča ali po starem rumena jajca pripravljali oživljajočemu rumenemu solncu na čast,« pravi slovničar in etnolog Ivan Navratil v zapisu Slovenske narodne vraže in prazne vere iz leta 1887.
Kako skuhamo jajceJajca, naj bodo sobne temperature, da ne počijo, položimo v kozico, prelijemo jih s hladno vodo in zavremo. Zmanjšamo ogenj in kuhamo 8 do 10 minut. Ko so trdo kuhana, jih odstranimo z ognja in prelijemo s hladno vodo. Pred barvanjem naj se povsem ohladijo.
Pobarvamo jih lahko tudi naravno, denimo s čebulnimi olupki, dobro se obnesejo tisti rdeče čebule. V kozico postavimo olupke, vanje položimo jajca (olupki naj prekrijejo jajca), zalijemo z vodo in kuhamo po prej opisanem postopku. Ohlajena premažemo z malo olja, da se lepo svetijo. Če bi radi modra oziroma vijolična jajca, potrebujete rdeče zelje: 500 g nastrganega rdečega zelja 40 minut kuhamo v litru vode. Zelje pustimo v loncu, da se ohladi, potem precedimo, v tekočino damo dve žlici kisa in že skuhana jajca, ki jih pustimo v tekočini vsaj eno uro. Dlje ko bodo v njej, bolj bodo obarvana.
Pobarvamo jih lahko tudi naravno, denimo s čebulnimi olupki, dobro se obnesejo tisti rdeče čebule. V kozico postavimo olupke, vanje položimo jajca (olupki naj prekrijejo jajca), zalijemo z vodo in kuhamo po prej opisanem postopku. Ohlajena premažemo z malo olja, da se lepo svetijo. Če bi radi modra oziroma vijolična jajca, potrebujete rdeče zelje: 500 g nastrganega rdečega zelja 40 minut kuhamo v litru vode. Zelje pustimo v loncu, da se ohladi, potem precedimo, v tekočino damo dve žlici kisa in že skuhana jajca, ki jih pustimo v tekočini vsaj eno uro. Dlje ko bodo v njej, bolj bodo obarvana.
V evropskih deželah, tudi na tedanjih slovenskih tleh, naj bi se v zvezi z veliko nočjo rdeče pobarvana jajca pojavljala od 16. stoletja. Kmalu so se pojavili že prvi primerki krašenih jajc, ki so se pomnožili zlasti v dobi baroka in rokokoja.
Človeška domišljija ne pozna meja, kar zagotovo velja tudi pri krašenju jajc za velikonočne praznike. Razmeroma majhna in obla površina jajca postane slikarsko platno tako domačih gospodinj kot tudi skoraj poklicnih izdelovalcev pirhov. Tako kot v vsakdanjem življenju radi sledimo geslu nazaj k naravi, lahko svojo ustvarjalnost v tem duhu sprostimo tudi pri krašenju jajc. Pripravili smo vam nekaj takih nasvetov, po katerih boste z razmeroma malo denarja lahko pripravili lepe pirhe, ki se jih bodo razveselili vaši domači in tisti, ki jim jih boste morda podarili. Večino pirhov je izdelala Jelka Minatti z Iga, članica Turističnega društva Krim.
Gobice
Za velikonočno praznovanje lahko dom popestrimo z nadvse preprostimi pirhi. Potrebujemo polovice jajčnih lupin – shranimo jih od peke pri prejšnjih praznikih –, seveda še cela jajca in nekaj rjave akrilne ali druge pokrivne barve. Polovice lupin pobarvamo z rjavo barvo in jih nataknemo na trdo kuhana jajca. V gozdu naberemo mah in poberemo nekaj smrekovih storžev, ki jih lahko prav tako poljubno pobarvamo, na primer z zeleno barvo. Druga možnost je, da jajca pobarvamo z belo barvo, polovice lupin pa z rdečo, na katero narišemo bele pikice; tako dobimo mušnice.
Za velikonočno praznovanje lahko dom popestrimo z nadvse preprostimi pirhi. Potrebujemo polovice jajčnih lupin – shranimo jih od peke pri prejšnjih praznikih –, seveda še cela jajca in nekaj rjave akrilne ali druge pokrivne barve. Polovice lupin pobarvamo z rjavo barvo in jih nataknemo na trdo kuhana jajca. V gozdu naberemo mah in poberemo nekaj smrekovih storžev, ki jih lahko prav tako poljubno pobarvamo, na primer z zeleno barvo. Druga možnost je, da jajca pobarvamo z belo barvo, polovice lupin pa z rdečo, na katero narišemo bele pikice; tako dobimo mušnice.
