Prihodnost je tudi robotska: v Sloveniji na voljo dva robota, potrebovali bi vsaj štiri
Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) je gostil že drugi ljubljanski simpozij robotske kirurgije z naslovom Kje smo, kam gremo?, ki so ga organizirali Klinični oddelek za urologijo, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo in Združenje urologov Slovenije. Na njem so predstavili delo z robotskim sistemom in prikazali operativne tehnike po posameznih kirurških specialnostih ter izzive, ki jih prinaša prihodnost.
Za robotsko kirurgijo so trenutno usposobljeni štirje urologi in pet abdominalnih kirurgov, nekaj pa se jih še usposablja.
Trenutno imamo v Sloveniji dva robotska sistema, enega v celjski bolnišnici in drugega v UKCL. Kot so poudarili na simpoziju, je v svetu rast robotsko asistiranih operacij izjemno hitra, v uporabi je že več kot 7500 robotov, z njimi opravijo štiri odstotke vseh operacij. Slovenija ima za zdaj le dva, potrebovali pa bi vsaj štiri. Za primerjavo, v sosednji Italiji jih imajo več kot 200. Največja novost na področju robotske kirurgije, ki prihaja v Evropo, je sistem »single port«, ki omogoča operacijo skozi eno samo luknjo v telesu. Takega sistema Slovenija še nima. Gre za še manj invazivno metodo, primerno za operacije raka prostate, ledvic, ORL.
Sicer pa so v Sloveniji robota začeli uporabljati na področju urologije. V UKCL so nato robotske operacije razširili še na področje abdominalne kirurgije – predvsem gre za operacije na debelem črevesu, danki, želodcu, trebušni slinavki in jetrih. Letos so robotsko asistirane operacije začeli tudi ginekologi, katerih izkušnje je na simpoziju predstavila doc. dr. Mija Blaganje s Kliničnega oddelka za ginekologijo Ginekološke klinike UKCL.
Letos načrtujejo 400 operacij
Na novinarski konferenci pred simpozijem smo lahko izvedeli nekaj več o načrtih naše največje bolnišnice na področju robotske kirurgije. Povedali so nam, da v UKCL letos načrtujejo 400 robotsko asistiranih operacij, kar je 50 več kot lani. Poudarili so, da z enim robotskim sistemom, ki ga uporabljajo od leta 2018, opravijo dvakrat več posegov na leto, kot jih v povprečju opravijo na takih sistemih v tujini. »S tem obsegom operacij je robot že stoodstotno izkoriščen in je povečanje števila operacij mogoče izključno z novim robotom,« je poudaril specialist urologije doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., s Kliničnega oddelka za urologijo, ki že od začetka aktivno sodeluje pri razvoju robotske kirurgije v UKCL.
Za robotsko kirurgijo so trenutno usposobljeni štirje urologi in pet abdominalnih kirurgov, nekaj pa se jih še usposablja. »To pomeni, da imamo znanje in vse potrebne kadrovske zmogljivosti, da število robotsko asistiranih posegov vsaj podvojimo. Potrebujemo pa povečanje programa,« je poudaril doc. dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja.
Prednosti robotske kirurgije
Robotska kirurgija, ki jo lahko razvojno gledano označimo kot tehnološko nadgradnjo laparoskopije, ima številne prednosti, ki so jih poudarili predavatelji na simpoziju. »Z robotom operacije izvajamo minimalno invazivno. Za bolnika to pomeni manj zapletov, manj izgube krvi, manj možnosti, da se poškoduje kateri od sosednjih organov. Posledično to pomeni tudi krajšo hospitalizacijo, krajšo odsotnost z dela in boljši funkcionalni rezultat za pacienta,« nam je povedal doc. dr. Hawlina in dodal, da ne smemo spregledati prednosti z vidika zdravstvenega sistema in družbe same. Pooperativna nega takega bolnika je manj zahtevna, kar pomeni razbremenitev zdravstvenega osebja. Prav tako se tak pacient hitreje vrne na delo.
Prav prednostim za pacienta je na novinarski konferenci pritrdil tudi Tone Lovšin, pacient, ki se je po diagnozi raka prostate v začetnem stadiju in posvetu z urologom odločil za robotsko asistirano operacijo in bil navdušen nad hitrim okrevanjem.
