ZASVOJENOST
Prijatelja dodaš s klikom
Da je nekdo zasvojen, govorimo takrat, ko neko dejanje ponavlja; k temu ga vodi močna želja, hkrati pa se povečuje njegova toleranca do tega.
Odpri galerijo
Na družabnih spletnih omrežjih je čedalje več ljudi vseh starosti, največ mladih. FOTO: Guliver/Thinkstock
V današnjem času se soočamo z vse več oblikami zasvojenosti. Naj bo to odvisnost od alkohola, cigaret, zdravil, tudi prepovedanih substanc ali vse pogostejša zasvojenost s spletnimi družabnimi omrežji. Da je nekdo zasvojen, govorimo takrat, ko neko dejanje ponavlja; k temu ga vodi močna želja, hkrati pa se povečuje njegova toleranca do tega. Preprosto ne zmore več presoditi, kaj je prav in kaj ne, in tega dejanja ne zna opustiti. Včasih je tako močno zasvojen, da v vsakdanjem življenju čedalje težje funkcionira.
Na družabnih spletnih omrežjih je čedalje več ljudi vseh starosti, največ mladih. Spletna družabna omrežja so tudi idealno okolje, da sebe predstavimo tako, kot želimo. Kot kažejo podatki, se vse več uporabnikov omrežij želi prikazati v družbeno sprejemljivi luči in izpostavljajo pozitivne vidike samih sebe. Zakaj je tako?
»Lahko rečemo, da se poslužujejo tako imenovanega pozitivnega oziroma selektivnega samopredstavljanja, s katerim oblikujejo podobo o sebi, ki jo želijo predstaviti drugim,« pravi psihologinja Špela Selak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot je dejala, lahko posamezniki v tem okolju dobro nadzorujejo svoje samopredstavljanje oziroma oblikujejo podobo, ki jo želijo posredovati souporabnikom omrežja. Lahko bi rekli, da se ljudje običajno pri sporočanju o sebi osredotočajo na pozitivne stvari in se izogibajo negativnim. Čeprav je veliko objav naravnanih pozitivno in s seboj nosijo sporočilo o tem, da posameznik uživa življenje in je srečen, lahko za to podobo pogosto tiči negotova in čustveno nestabilna oseba, meni Selakova. »Dokazi nakazujejo, da spletna družabna omrežja lahko uporabljajo zaradi kompenzacije oziroma da gre za kompenzacijski učinek. Če v svetu zunaj spleta nečesa ne zmoremo, imamo na primer nefunkcionalne odnose, nizko samopodobo in samospoštovanje oziroma se ne znamo spopadati s katerim od drugih vidikov naše osebnosti ali življenjskih področij, lahko to kompenziramo na spletnih družabnih omrežjih.«
Nove tehnologije so z marsikaterega vidika obogatile naša življenja in imajo poleg negativnih učinkov tudi veliko pozitivnih. Med drugim blagodejno vplivajo na ustvarjanje in ohranjanje mreže poznanstev ali prijateljstev, krepijo samoizražanje in do neke meje prispevajo h krepitvi občutka lastne identitete. Hkrati pa lahko, predvsem pri mladih uporabnikih, močno izkrivijo njihovo videnje samih sebe. Občutek, ki jim ga daje virtualni svet, da zmorejo vse, mlade velikokrat pušča nesamozavestne in nepripravljene za realno pot, za katero ni nujno, da jih bo pripeljala do uspeha. Mladi želijo pustiti svoj pečat v svetu, hkrati pa se težko soočajo z zahtevami okolja, ki pričakuje njihov trud. Prav tako največkrat niso dovolj dobro opremljeni za soočanje s stresom in pri vzpostavljanju dolgoročnih odnosov z drugimi.
»Čeprav spletna družabna omrežja povezujejo ljudi z vsega sveta in posameznikom dajejo občutek povezanosti, naj bi se v zadnjih dveh desetletjih povečala stopnja anksioznosti in depresivnosti med mladimi,« pravi Špela Selak.
Treba je poudariti, da imajo spletna družabna omrežja tako negativen kot pozitiven vpliv na naše življenje. Prav tako so nove tehnologije nedvomno spremenile naravo medosebne komunikacije in tudi pristnih človeških odnosov. Hkrati dajejo navidezni občutek bližine, zaradi česar, poleg nekaterih drugih dejavnikov, še posebno mlajše generacije nimajo več potrebe po pristnem stiku iz oči v oči. Včasih je bil prijatelj tisti, s katerim smo vzpostavili čustveno povezavo – zdaj prijatelja dodaš s klikom na omrežju.
Nedavna angleška raziskava je pokazala, da naj bi imel med proučevanimi spletnimi družabnimi omrežji facebook, twitter, youtube, snapchat in instagram slednji najbolj negativen vpliv na stare od 14 do 24 let, in sicer najbolj vpliva na spanje, ustrahovanje in strah, da ne bi česa zamudili. Strah pred tem, da ves čas nekaj zamujamo (t. i. FOMO – fear of missing out), je pogost tudi pri obliki vedenjske zasvojenosti, ki se kaže na spletu. To je na primer zasvojenost s spletnimi družabnimi omrežji in videoigrami.
Virtualno proti realnemu
Na družabnih spletnih omrežjih je čedalje več ljudi vseh starosti, največ mladih. Spletna družabna omrežja so tudi idealno okolje, da sebe predstavimo tako, kot želimo. Kot kažejo podatki, se vse več uporabnikov omrežij želi prikazati v družbeno sprejemljivi luči in izpostavljajo pozitivne vidike samih sebe. Zakaj je tako?»Lahko rečemo, da se poslužujejo tako imenovanega pozitivnega oziroma selektivnega samopredstavljanja, s katerim oblikujejo podobo o sebi, ki jo želijo predstaviti drugim,« pravi psihologinja Špela Selak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot je dejala, lahko posamezniki v tem okolju dobro nadzorujejo svoje samopredstavljanje oziroma oblikujejo podobo, ki jo želijo posredovati souporabnikom omrežja. Lahko bi rekli, da se ljudje običajno pri sporočanju o sebi osredotočajo na pozitivne stvari in se izogibajo negativnim. Čeprav je veliko objav naravnanih pozitivno in s seboj nosijo sporočilo o tem, da posameznik uživa življenje in je srečen, lahko za to podobo pogosto tiči negotova in čustveno nestabilna oseba, meni Selakova. »Dokazi nakazujejo, da spletna družabna omrežja lahko uporabljajo zaradi kompenzacije oziroma da gre za kompenzacijski učinek. Če v svetu zunaj spleta nečesa ne zmoremo, imamo na primer nefunkcionalne odnose, nizko samopodobo in samospoštovanje oziroma se ne znamo spopadati s katerim od drugih vidikov naše osebnosti ali življenjskih področij, lahko to kompenziramo na spletnih družabnih omrežjih.«
Depresivni mladi
Nove tehnologije so z marsikaterega vidika obogatile naša življenja in imajo poleg negativnih učinkov tudi veliko pozitivnih. Med drugim blagodejno vplivajo na ustvarjanje in ohranjanje mreže poznanstev ali prijateljstev, krepijo samoizražanje in do neke meje prispevajo h krepitvi občutka lastne identitete. Hkrati pa lahko, predvsem pri mladih uporabnikih, močno izkrivijo njihovo videnje samih sebe. Občutek, ki jim ga daje virtualni svet, da zmorejo vse, mlade velikokrat pušča nesamozavestne in nepripravljene za realno pot, za katero ni nujno, da jih bo pripeljala do uspeha. Mladi želijo pustiti svoj pečat v svetu, hkrati pa se težko soočajo z zahtevami okolja, ki pričakuje njihov trud. Prav tako največkrat niso dovolj dobro opremljeni za soočanje s stresom in pri vzpostavljanju dolgoročnih odnosov z drugimi.
»Čeprav spletna družabna omrežja povezujejo ljudi z vsega sveta in posameznikom dajejo občutek povezanosti, naj bi se v zadnjih dveh desetletjih povečala stopnja anksioznosti in depresivnosti med mladimi,« pravi Špela Selak.
Treba je poudariti, da imajo spletna družabna omrežja tako negativen kot pozitiven vpliv na naše življenje. Prav tako so nove tehnologije nedvomno spremenile naravo medosebne komunikacije in tudi pristnih človeških odnosov. Hkrati dajejo navidezni občutek bližine, zaradi česar, poleg nekaterih drugih dejavnikov, še posebno mlajše generacije nimajo več potrebe po pristnem stiku iz oči v oči. Včasih je bil prijatelj tisti, s katerim smo vzpostavili čustveno povezavo – zdaj prijatelja dodaš s klikom na omrežju.
Najbolj negativni vpliv
Nedavna angleška raziskava je pokazala, da naj bi imel med proučevanimi spletnimi družabnimi omrežji facebook, twitter, youtube, snapchat in instagram slednji najbolj negativen vpliv na stare od 14 do 24 let, in sicer najbolj vpliva na spanje, ustrahovanje in strah, da ne bi česa zamudili. Strah pred tem, da ves čas nekaj zamujamo (t. i. FOMO – fear of missing out), je pogost tudi pri obliki vedenjske zasvojenosti, ki se kaže na spletu. To je na primer zasvojenost s spletnimi družabnimi omrežji in videoigrami.
