Prinčič: mihael noir, 2016

Zgodovina kmetije Prinčič, ki ima vinograde v Goriških brdih, klet pa stoji v vasici Kozana, sega v leto 1848, ko so predniki tam gojili sadje in negovali vinsko trto. Poleg te letnice je v znaku, ki danes spremlja vsako steklenico vina družine Prinčič, narisana stilizirana vitica, vsa vina pa objema filozofija družinskega vinarstva, ki zre v tradicionalno sonaravno smer.


Del te smeri so tudi vina iz grozdja, ki je obrano na posebnih legah, zori pa v hrastovih sodih. Ta vina so nanizana v liniji Mihael – tako je bilo ime pradedu, ki se je na kmetiji začel ukvarjati z vinogradništvom in vinarstvom. Ko današnji gospodar kmetije Tomaž Prinčič govori o svojem predniku, rad podčrta tisto modro misel pradeda Mihaela, češ da zemlja ni naša last, ampak jo samo upravljamo in negujemo za prihodnje rodove.

Vsak nov rod pa družinsko zgodovino dopolni s svojim odtisom in eno teh, zadnjih poglavij briške domačije je strnjeno v vinu mihael noir. »Že v vinogradu skrbno odberemo modri pinot, ki je namenjen za to vino. Maceracija specljanega grozdja poteka 30 dni, sledi blago stiskanje in zorenje vina eno leto v hrastovih sodih,« prve korake na poti grozdja, ki se sčasoma spremeni v vino mihael noir, opiše Tomaž Prinčič. Mimogrede: Prinčičevi so bili med prvimi v Goriških brdih, ki so modri pinot stekleničili.
Suho vino mihael noir je rubinaste barve, ima 14 vol. % alkohola. Je bogato in hkrati sadno, podčrtano s prijetnimi tanini. »Vino je elegantno, se razvija. To je vino, ob katerem uživamo in se sproščamo, ko iščemo svojo veličino,« še doda Tomaž Prinčič.
Ko sogovornika vprašamo, h katerim jedem se najbolje poda mihael noir, za Okuse takole naniza nekaj predlogov: »Lahko ga postrežemo k popečenemu belemu mesu, tunu ali sveži salami, lepo pa se ujame tudi s srednje pikantnim sirom.«