NA ZDRAVJE
Pripravljeni na boj s prehladnimi obolenji
Odpornost krepimo predvsem z ustrezno prehrano, kljub neprijaznemu vremenu pa ne smemo pozabiti na gibanje na prostem.
Odpri galerijo
Imunski sistem deluje zunaj naše zavesti: njegovega delovanja ne občutimo, še kako pa se zavemo neprijetnih posledic, ko je oslabljen ali ne deluje pravilno. »Če bomo krepili splošno odpornost telesa z zdravo prehrano in redno telesno aktivnostjo, bomo zmanjšali verjetnost, da zbolimo,« nam polaga na srce Martin Kenda, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos.
A čeprav bi morali za odpornost skrbeti vse leto, se zdravju in počutju pozorneje posvečamo šele jeseni in pozimi. Takrat nas zdravstvena stroka tudi glasneje opozarja na nevarnost virusnih in bakterijskih obolenj, začne se sezonsko cepljenje proti gripi, dihala so pogosteje na udaru. »V hladnejših jesenskih dneh so na pohodu številna virusna in bakterijska obolenja,« nadaljuje Kenda. »Pojavljajo se virusne okužbe prebavil in pogostejša utrujenost. Dnevi se namreč krajšajo, noči so daljše, sonca je manj, kar lahko vpliva tudi na posameznikovo počutje. Imunski sistem ščiti naše telo pred bolezenskimi mikrobi, kot so bakterije, virusi, glive in paraziti.«
Odpornost moramo krepiti tudi sami, najprej s prehrano! »V hladnih jesenskih in zimskih dnevih bodo imunski sistem varovala živila, kot so špinača, janež, paprika, česen, gobe, brokoli, kivi, ribe, jogurt, ingver, grenivka, buča in čaj. Dobro vplivajo tudi limone, pomaranče, borovnice, korenje, banana, česen in morska hrana, ameriški slamnik, različna zelišča, zeleni čaj, ne pozabite tudi na med,« svetuje Kenda in opozarja, da kljub nizkim temperaturam in praviloma neprijaznemu vremenu, ki nam z dežjem letos izrazito nagaja, ne smemo zanemariti telesne dejavnosti. »Zadostno gibanje je varovalni dejavnik zdravja, saj vpliva tako na telesno kot duševno zdravje ter kakovost življenja. Telo ne glede na letni čas potrebuje gibanje, ki pa ga je treba pri fizičnih aktivnostih na prostem ustrezno prilagoditi. Pozimi še bolj skrbno načrtujte pot, po kateri se boste podali na sprehod ali tek. Pri vadbi morate namreč pomisliti tudi na nevarne dejavnike, kot so spolzki pločniki ali ledene poti, to pa lahko ovira še slabša dnevna svetloba. Pred vsako vadbo se je obvezno ogreti s preprostimi vajami, kratkim tekom na mestu …«
Marsikomu jo v neprizanesljivem delovnem tempu zagode stres, še opozarja sogovornik: »Dolgotrajni stres brez sprostitve lahko vodi do glavobola, razdraženega želodca, zvišanega krvnega tlaka, bolečin v prsih in težav s spanjem. Klinične študije so še pokazale, da lahko poslabša tudi simptome v primeru bolezni. Nima pa le neposrednega negativnega vpliva na telo, ampak tudi posrednega, saj se ljudje ob želji po sprostitvi pogosto zatekajo k nezdravim načinom sproščanja stresa. Tako pogosteje segajo po alkoholu, cigaretah, drogi, tudi čezmerno uživajo hrano in sladkor. Te razvade povzročajo še dodatne zdravstvene težave. Dolgotrajni stres lahko zmanjša odpornost, zaradi česar smo bolj izpostavljeni najrazličnejšim boleznim in hitreje podležemo virusnemu ali bakterijskemu obolenju. Če imate kronično bolezen, kot je na primer aids, lahko stres poslabša simptome bolezni.«
A čeprav bi morali za odpornost skrbeti vse leto, se zdravju in počutju pozorneje posvečamo šele jeseni in pozimi. Takrat nas zdravstvena stroka tudi glasneje opozarja na nevarnost virusnih in bakterijskih obolenj, začne se sezonsko cepljenje proti gripi, dihala so pogosteje na udaru. »V hladnejših jesenskih dneh so na pohodu številna virusna in bakterijska obolenja,« nadaljuje Kenda. »Pojavljajo se virusne okužbe prebavil in pogostejša utrujenost. Dnevi se namreč krajšajo, noči so daljše, sonca je manj, kar lahko vpliva tudi na posameznikovo počutje. Imunski sistem ščiti naše telo pred bolezenskimi mikrobi, kot so bakterije, virusi, glive in paraziti.«
Ingver in česen nas krepitaNjegove sposobnosti, da preprečuje bolezni, znanost z gotovostjo še ni potrdila, a protivnetne in antioksidativne lastnosti ingverja so za mnoge čudodelne. Dodajamo ga lahko juham, čajem in smutijem, številni prisegajo, da se po uživanju ingverja počutijo okrepljene, predvsem pa sprošča obremenjene dihalne poti. Mnogi prisegajo tudi na močne učinkovine česna, ki je marsikje obvezen dodatek jedem, in vztrajajo, da pomaga preprečevati številne tegobe. Najuspešnejši je pri odganjanju bakterij in virusov ter zatiranju glivic, v zimski sezoni pa naj bi pomagal odganjati ali prebolevati prehlade.
Odpornost moramo krepiti tudi sami, najprej s prehrano! »V hladnih jesenskih in zimskih dnevih bodo imunski sistem varovala živila, kot so špinača, janež, paprika, česen, gobe, brokoli, kivi, ribe, jogurt, ingver, grenivka, buča in čaj. Dobro vplivajo tudi limone, pomaranče, borovnice, korenje, banana, česen in morska hrana, ameriški slamnik, različna zelišča, zeleni čaj, ne pozabite tudi na med,« svetuje Kenda in opozarja, da kljub nizkim temperaturam in praviloma neprijaznemu vremenu, ki nam z dežjem letos izrazito nagaja, ne smemo zanemariti telesne dejavnosti. »Zadostno gibanje je varovalni dejavnik zdravja, saj vpliva tako na telesno kot duševno zdravje ter kakovost življenja. Telo ne glede na letni čas potrebuje gibanje, ki pa ga je treba pri fizičnih aktivnostih na prostem ustrezno prilagoditi. Pozimi še bolj skrbno načrtujte pot, po kateri se boste podali na sprehod ali tek. Pri vadbi morate namreč pomisliti tudi na nevarne dejavnike, kot so spolzki pločniki ali ledene poti, to pa lahko ovira še slabša dnevna svetloba. Pred vsako vadbo se je obvezno ogreti s preprostimi vajami, kratkim tekom na mestu …«
Umivajmo si roke
Poleg ustrezne prehrane in gibanja so pomembni počitek, zadosten in kakovosten spanec, umirjenost, urejen bioritem, izogibanje alkoholnim pijačam in kajenju. Z upoštevanjem vseh zdravih smernic bomo premagali slabše počutje, pomanjkanje energije in večjo dovzetnost za bolezni, prav tako je pomembno, da znake oslabljenega imunskega sistema prepoznamo pravočasno in preprečimo razvoj bolezni ali pa njeno ponavljanje. In še, ne pozabimo na ustrezno higieno: »V času prehladov in gripe bodimo še posebno pozorni na higieno rok, redno si jih umivajmo in tudi razkužujmo. Z rokami se ne dotikajmo oči in ust, ker tako klice zanesemo na sluznico. Če resneje zbolimo, ostanimo doma, da ne širimo okužbe. Z ljudmi, ki so prehlajeni, se raje ne rokujte. Poskrbite, da bodo prostori v vašem domu dovolj vlažni.«Kurkumin za vneto žreloKurkuma je priljubljena začimba, a ni le okusen, marveč zelo zdrav dodatek k prehrani. Njena poglavitna sestavina, kurkumin, je odlična podpora pri antibiotičnem zdravljenju, dragoceni pigment pa deluje tudi protibakterijsko, protivirusno in protiglivično. Kot dodatek različnim pripravkom pomaga pri suhem in dražečem kašlju ter ob vnetem žrelu.
Marsikomu jo v neprizanesljivem delovnem tempu zagode stres, še opozarja sogovornik: »Dolgotrajni stres brez sprostitve lahko vodi do glavobola, razdraženega želodca, zvišanega krvnega tlaka, bolečin v prsih in težav s spanjem. Klinične študije so še pokazale, da lahko poslabša tudi simptome v primeru bolezni. Nima pa le neposrednega negativnega vpliva na telo, ampak tudi posrednega, saj se ljudje ob želji po sprostitvi pogosto zatekajo k nezdravim načinom sproščanja stresa. Tako pogosteje segajo po alkoholu, cigaretah, drogi, tudi čezmerno uživajo hrano in sladkor. Te razvade povzročajo še dodatne zdravstvene težave. Dolgotrajni stres lahko zmanjša odpornost, zaradi česar smo bolj izpostavljeni najrazličnejšim boleznim in hitreje podležemo virusnemu ali bakterijskemu obolenju. Če imate kronično bolezen, kot je na primer aids, lahko stres poslabša simptome bolezni.«