GRIPA
Pripravljeni na gripo?
Ni vprašanje, ali bo, ampak kdaj bo pandemija prizadela svet; leta 2009 se je z gripo okužil vsak peti.
Odpri galerijo
Zbolevanje prepreči cepljenje, a precepljenost ni velika. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images
Svet se bo moral spopasti s še eno pandemijo gripe, zato se je treba pripraviti na morebitne posledice, ki bi jih utegnila povzročiti, podcenjevati se ne sme prav nobenega tveganja, ki ga bolezen prinaša, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). In da ni vprašanje, ali pandemija bo, ampak kdaj bo.
»Nevarnost pandemije vedno obstaja,« opozarja Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO. »Biti moramo previdni in pripravljeni, stroški velike epidemije gripe bodo precej višji od vsote, namenjene preventivi.«
Zadnja pandemija, ki jo je povzročil virus H1N1, je svet prizadela v letih 2009 in 2010. V prvem letu se je okužil vsak peti, bolezen je zahtevala približno 200.000 življenj, žrtve so bile tudi med Slovenci. Zdravniki in strokovnjaki SZO opozarjajo, da bi utegnil še bolj smrtonosni virus nekoč preiti z živali na ljudi, mutirati in okužiti več sto tisoč ljudi.
Obstaja več tipov gripe, ki se menjajo, z njimi se vsako leto okuži okoli milijarda ljudi. Med temi je od tri do pet milijonov težkih primerov bolezni, ki se pogosto končajo s smrtjo, od 290.000 do 650.000 okuženih umre zaradi bolezni oziroma zapletov, povezanih s sezonsko gripo. V Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot pet odstotkov prebivalstva.
Okužbo preprečimo s cepljenjem, pri Svetovni zdravstveni organizaciji pa si želijo, da bi se cepilo čim več ljudi, da bi se zaščitili pred sezonsko gripo in se obenem pripravili na pandemijo. Glavna cilja SZO sta izboljšanje svetovnega nadzora in hitro ukrepanje.
Da bi to dosegli, bi morale nacionalne vlade razviti boljša orodja za preprečevanje zbolevanja, zgodnjega odkrivanja, nadzora in zdravljenja gripe. Treba je razviti tudi čim bolj učinkovita cepiva in protivirusna zdravila, še sporoča SZO.
Zbolevanje prepreči cepljenje, a precepljenost ni velika. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images
»Nevarnost pandemije vedno obstaja,« opozarja Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO. »Biti moramo previdni in pripravljeni, stroški velike epidemije gripe bodo precej višji od vsote, namenjene preventivi.«
Zadnja pandemija, ki jo je povzročil virus H1N1, je svet prizadela v letih 2009 in 2010. V prvem letu se je okužil vsak peti, bolezen je zahtevala približno 200.000 življenj, žrtve so bile tudi med Slovenci. Zdravniki in strokovnjaki SZO opozarjajo, da bi utegnil še bolj smrtonosni virus nekoč preiti z živali na ljudi, mutirati in okužiti več sto tisoč ljudi.
Virusi gripe se vseskozi spreminjajo, tudi mutirajo lahko in postanejo še bolj uničevalski.
Obstaja več tipov gripe, ki se menjajo, z njimi se vsako leto okuži okoli milijarda ljudi. Med temi je od tri do pet milijonov težkih primerov bolezni, ki se pogosto končajo s smrtjo, od 290.000 do 650.000 okuženih umre zaradi bolezni oziroma zapletov, povezanih s sezonsko gripo. V Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot pet odstotkov prebivalstva.
Okužbo preprečimo s cepljenjem, pri Svetovni zdravstveni organizaciji pa si želijo, da bi se cepilo čim več ljudi, da bi se zaščitili pred sezonsko gripo in se obenem pripravili na pandemijo. Glavna cilja SZO sta izboljšanje svetovnega nadzora in hitro ukrepanje.
Zadnja pandemija je vzela 200.000 življenj.
Da bi to dosegli, bi morale nacionalne vlade razviti boljša orodja za preprečevanje zbolevanja, zgodnjega odkrivanja, nadzora in zdravljenja gripe. Treba je razviti tudi čim bolj učinkovita cepiva in protivirusna zdravila, še sporoča SZO.
