Pripravljeni na vročino

V dnevih okoli začetka koledarskega poletja nas je zajel letošnji prvi vročinski val. Medtem ko so ga nekateri že kar nestrpno pričakovali, je za del prebivalstva poletna vročina huda nadloga, saj se po sposobnosti prenašanja vročine močno razlikujemo. Na splošno vročino slabše prenašajo majhni otroci, nosečnice, nekateri bolniki in starejši ljudje. Veliko študij je bilo opravljenih tako po svetu kot tudi pri nas o vplivu vročinskih valov, večina študij sprva izpostavlja povečano umrljivost v času vročinskih valov, v zadnjih letih pa vse več pozornosti namenjamo tudi povezavi med toplotno obremenitvijo in povečanjem pogostosti bolezenskih težav ter zmanjšano delovno storilnostjo, slednja se začne opazno pojavljati pri temperaturi nad 28 stopinj Celzija.

Letošnji prvi vročinski val je sovpadal z viškom sezone pojavljanja cvetnega prahu trav, moč sončnih žarkov je na vrhuncu in UV-indeks dosega po nižinah vrednost 9, v gorah 10. Ob sončnem in vročem vremenu se predvsem popoldne poveča tudi raven ozona. Kot da to ne bi bilo dovolj, je v času najhujše vročine prek naših krajev potoval tudi puščavski prah in obremenjenost zraka z delci se je zato začasno povišala.

Naše podnebje se je v zadnjih šestdesetih letih segrelo za okoli dve stopinji Celzija in pol, zato so tudi vročinski valovi pogostejši in intenzivnejši, lahko trajajo dlje, kot so v preteklosti. Dobra novica je, da kljub temu podatki ne kažejo na povečanje umrljivosti med vročinskimi valovi, iz česar lahko sklepamo, da so opozorila in nasveti, kako ravnati ob vročinskih valovih, uspešni. Vendar nam projekcije napovedujejo nadaljevanje segrevanja ozračja in s tem tudi intenzivnejše ter daljše vročinske valove ter več teh. Poleg tega demografske projekcije kažejo, da se bo vse več prebivalcev uvrščalo v ranljive skupine. Kako se bomo kot družba prilagodili?

V ZDA je veliko pozornosti pritegnil vročinski val julija 1995, ki je po ocenah v Chicagu terjal več kot 500 žrtev. Pod vtisom tega dogodka so v ZDA v več mestih začeli zgodnje opozarjanje na nevarnost, ki jo prinašajo vročinski valovi, in sestavili seznam priporočljivih ukrepov za zmanjšanje posledic vročinskih valov. Konec prejšnjega stoletja sta na tem področju združili moči tudi Svetovna zdravstvena in Svetovna meteorološka organizacija.

V Evropi smo imeli vročinske valove tudi že v preteklosti, a zgoditi se je moral vročinski val 2003, ki je v zahodni Evropi terjal od 50.000 do 70.000 življenj, da so postali javnozdravstveni problem, ki terja ukrepanje. Od takrat je bil na področju ozaveščanja javnosti o učinkih pretoplega okolja na zdravje in počutje narejen velik napredek. Najpogostejša priporočila omenjajo pitje tekočine, uživanje lahke hrane, izogibanje kavi, alkoholu in zelo sladkim tekočinam, veliko lahko naredimo tudi s prilagoditvijo urnika dejavnosti na prostem, zračenjem prostorov v nočnih in jutranjih urah, zunanjim senčenjem oken, izolacijo stavb. Najbolj obremenilna je vročina v mestih, prijetneje je ob jezerih, morju, rekah, vodometih, na zelenih površinah, še posebno v gozdu, seveda pa tudi v višjeležečih krajih, saj temperatura z naraščajočo višino pada. Mestni upravljavci naj poskrbijo za zmanjševanje intenzivnosti mestnega toplotnega otoka z uvajanjem svetlih površin namesto temnega asfalta, z več zelenja in dreves ter vodnih površin.