Prisluhnimo črevesju

Vzroki za drisko so različni, daleč najpogostejši krivci pa so virusi, bakterije ali paraziti, ki okužijo črevesno sluznico. Zdrav človek povprečno izloči od 100 do 150 gramov blata na dan, pri driski pa količina preseže 300 gramov.
Največkrat jo zagodejo okužbe s patogenimi mikroorganizmi, kot so rotavirusi, salmonele in paraziti, kriva pa je lahko tudi preobčutljivost za nekatere sestavine, kot sta mleko in gluten. Prehodne težave lahko povzroči tudi potovanje na tuje, ko nas doleti t. i. potovalna driska, kriva je lahko tudi uporaba nekaterih zdravil, kot so antibiotiki, marsikdo pa si jo zagode tudi sam – z nevarno zlorabo odvajal!

Kdaj k zdravniku?

Pri driski, ki je dolgotrajnejša in očitno ni posledica zgoraj naštetih dejavnikov, morajo zdravniki izključiti tudi morebitne avtoimunske bolezni črevesja, nepravilno delovanje trebušne slinavke, redke tumorje, sistemske bolezni, kot je cistična fibroza, funkcijske motnje, značilne za sindrom razdražljivega črevesja. Drisko lahko povzroči tudi operativna odstranitev delov črevesja zaradi drugih bolezni.

Lahko je akutna ali kronična: prva se pojavi nenadoma in je največkrat posledica okužbe; običajno ne zahteva posebnih preiskav ali zdravljenja, mine pa v manj kot treh tednih. Če jo povzročijo virusi, ljudsko ji največkrat pravimo kar trebušna gripa, bodo težave spremljali še povišana telesna temperatura in krči v trebuhu, lahko tudi bruhanje ali glavobol. Pri bakterijski driski, ki je posledica okužbe s hrano ali vodo, je driska vodena, tudi sluzasto krvava, s slabostjo, glavobolom in bruhanjem. Pri akutni driski obiščemo zdravnika, če težave ne pojenjajo v 48 urah po začetku bolezni, če ob driski intenzivno bruhamo, nas spremljajo hude bolečine v trebuhu, driska pa je krvava. Posebno pozornost zahtevajo tisti s kroničnimi boleznimi, nosečnice in otroci, ki so zaradi majhnih energijskih zalog še posebno občutljivi za negativno ravnovesje hranil in tekočin. Kronična driska traja več kot štiri tedne oziroma se pogosto ponavlja, v ozadju pa je lahko tudi resno obolenje, zato ne odlašajmo z obiskom zdravnika.
Sami si najprej pomagamo tako, da ustrezno nadomeščamo tekočino in minerale, da preprečimo dehidracijo, zdravnik pa nam bo morda odredil infuzijo in nadaljnje preiskave. Uživamo hrano s čim manj vlakninami, riž, korenčkovo juho, prežganko, prepečenec, banane, krompir, krekerje, pretlačeno zelenjavno kašo, pretlačene testenine, nastrgana jabolka; izogibamo se mleku in mlečnim izdelkom, sladkorju, čisti maščobi in zelenjavi, presladkim sokovom ter mastni in začinjeni hrani, alkoholu in kavi.

Ne pozabimo, drisko lahko povzročijo tudi neredno in nezdravo prehranjevanje, lahko je odziv na čezmerno uživanje alkohola ali nikotina, čustvene stiske, skrbi in tremo, zato poskrbimo tudi za zdrav življenjski slog. Črevesje nam bo hvaležno!