Probiotiki skrbijo za ravnovesje v črevesju

Bo že držalo, da se človek najbolje počuti, če je njegovo črevesje zdravo. Vsi mikroorganizmi v našem črevesju, ki jih imenujemo tudi črevesna mikrobiota, namreč neposredno ali posredno vplivajo na delovanje vseh naših organov. Ko se rodimo, prve bakterije dobimo od matere in z dojenjem, potem tudi iz okolja. Pozneje, ko odraščamo, ima pomembno vlogo pri zdravju našega črevesja in oblikovanju črevesne mikrobiote prehrana. V črevesju imajo namreč pomembno vlogo bakterije, ki črevesje tudi varujejo pred škodljivimi snovmi. Bakterije prav tako pomagajo pri razgrajevanju hrane, dajejo črevesnim celicam energijo ter jim pomagajo pri obnovi ter preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnosti, da črevo poselijo mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Zato je še kako pomembno, da naše črevesje oziroma črevesno mikrobioto ohranjamo zdravo in stabilno, saj porušena onemogoča, da bi se v črevesu absorbirale vse snovi, ki jih telo potrebuje. Zato nikoli ni odveč opozorilo, da se je treba prehranjevati zmerno in raznoliko z zdravimi živili, ki vsebujejo veliko koristnih snovi za naš organizem.
In ker prav probiotiki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, je dobro, da uživamo tudi te. To so tiste dobre in koristne črevesne žive bakterije, ki lahko prispevajo k vzdrževanju stabilne mikrobiote, lahko pa tudi nadomestijo uničene koristne bakterije. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so zelo koristni za naše zdravje, če jih zaužijemo v zadostni količini, pravijo strokovnjaki. Večina probiotikov je iz rodu laktobacilov in bifidobakterij, ki so naravni člani zdrave mikrobiote prebavil, poleg tega pa veljajo za varne bakterije, saj jih človek že tisočletja uživa skupaj s fermentirano hrano. Prebiotiki so snovi, neprebavljive sestavine hrane, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih bakterij v naših prebavilih, bodisi tistih, ki so tam že prisotne, bodisi tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem. Na neki način bi lahko rekli, da so prebiotiki hrana za probiotike.

Koristni za prebavo

V zadnjem času so tudi številne raziskave pokazale, da imajo lahko različne probiotične bakterije – ne glede na to, ali so te vključene v živilo, kot je na primer probiotični jogurt, ali v prehranska dopolnila ali probiotična zdravila – koristne učinke na prebavo, tudi odpornost, preprečevanje atopijskega dermatitisa, izboljšanje stanja pri težjih črevesnih boleznih in pri številnih drugih zdravstvenih težavah. Pomembno pri tem pa je, opozarjajo strokovnjaki, da morajo biti vse te bakterije natančno opisane, varne, učinkovite in obstojne. Probiotične bakterije morajo namreč imeti posebne lastnosti, ki jim omogočajo, da žive preidejo skozi želodec v črevesje, kjer morajo s svojim delovanjem pozitivno vplivati na počutje in zdravje človeka.
Vse probiotične bakterije ne delujejo enako: ene pomagajo v boju proti patogenim bakterijam, druge uravnavajo okolje v črevesju in preprečujejo vetrove in trebušne krče, nekatere spodbudijo naše črevesne celice, da okrepijo oslabljeno črevesno pregrado ali prispevajo k dobremu delovanju imunskega sistema. Zato je nujno, da je njihova učinkovitost natančno proučena in dokazana v laboratoriju in kliničnih študijah, opozarjajo strokovnjaki.
Uživanje probiotikov oziroma koristnih mlečnokislinskih bakterij, kot jih imenujejo strokovnjaki, je priporočeno predvsem takrat, ko se število koristnih bakterij zmanjša ali se zaradi različnih okužb razrastejo škodljivi mikroorganizmi. Številni škodljivi zunanji in notranji de­javniki, kot so okužbe, zdravila, predvsem antibiotiki, neredno in nezdravo prehranjevanje pa tudi stres, ki je skoraj redni spremljevalec sodobnega življenja, lahko kaj hitro porušijo ravnovesje v našem črevesju. Jemanje probiotikov je še posebno priporočljivo pri prebavnih težavah, kot sta denimo napenjanje in driska, slednjo jemanje probiotikov lajša, pa tudi za preprečevanje te med uživanjem antibiotikov.

Probiotiki in prebiotiki

Medtem ko so probiotiki predstavniki koristnih čreves­nih bakterij, ki lahko prispevajo k vzdrževanju stabilne mikrobiote ali nadomestijo uničene koristne bakterije v porušenem mikro­bnem ravnotežju prebavil, so prebiotiki hranila, ki jih encimi našega telesa niso sposobni razgraditi, lahko pa jih razgrajujejo koristne bakterije črevesne mikrobiote. V debelem črevesu tako postanejo hrana koristnim bakterijam, pospešujejo njihovo razmnoževanje, kar ugodno vpliva na stabilnost mikrobiote in na naše zdravje ter počutje. Probiotike vsebujejo nekatera živila, največ jih je v kislem zelju, kefirju, probiotičnem jogurtu, kislih kumaricah in fermentiranem siru. Najbolj znani prebiotiki so inulin, fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi, ki so naravne sestavine sadja in zelenjave.