To je najvišja oblika pomoči med ljudmi: prostovoljno darujejo za neznanca

Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. Gre za najvišjo obliko pomoči med ljudmi, saj krvodajalci darujejo za neznanca, prostovoljno in brez plačila. Vsem dobrotnikom in njihovim plemenitim dejanjem smo včeraj namenili dan slovenskega krvodajalstva, 14. junija pa bomo zaznamovali še svetovni dan.

Ker letošnje leto nedvomno poteka v znamenju športa, bodo junij pospremili dogodki, ki jih povezuje geslo (P)ostani del moštva. »Pobudo ob letošnjem dnevu slovenskega krvodajalstva smo pri Rdečem križu Slovenije naslovili (P)ostani del moštva, saj želimo z njo nagovarjati tiste, ki so že krvodajalci, in tiste, ki še razmišljajo, da bi to postali,« nam je pojasnil Boštjan Novak, samostojni strokovni sodelavec za področje krvodajalstva pri RKS. »Izjemno veseli smo, da pobudo predstavljamo skupaj z Zvezo nogometnih sodnikov Slovenije in podporo Nogometne zveze Slovenije ter z Zavodom RS za transfuzijsko medicino, da bo naš glavni ambasador ta trenutek najboljši slovenski nogometni sodnik Slavko Vinčić, ki je v soboto sodil prestižni finale lige prvakov in bo tudi del prihajajočega eura 2024.«

Tudi krvodajalstvo je letos v znamenju športa. FOTO: RKS

Slovenija v vrhu

Tudi letos pri RKS v ospredje postavljajo predvsem mlade in jih spodbujajo, naj se pridružijo krvodajalskemu moštvu. »Obenem je treba poudariti, da biti del krvodajalskega moštva ne pomeni biti zgolj krvodajalec. Zavedamo se, da nekateri krvi ne morejo dajati npr. iz zdravstvenih razlogov, zato pa lahko pomen krvodajalstva širijo v svojih krogih. Krvodajalsko moštvo je pomembno v vseh zdravstvenih programih, vsi omenjeni in sodelujoči pa predstavljamo in zagovarjamo pozitivne vrednote – sodelovanje, odgovornost, zdrav življenjski slog, tudi fair play. Pobudo (P)ostani del moštva smo že vključili v idejo letošnjega svetovnega dneva krvodajalcev. Velika in iskrena zahvala vsem, ki kri že darujejo in skrbijo, da življenja mnogih tečejo dalje.«

V Sloveniji potrebujemo na leto 85.000 enot krvi, kar pomeni, da za potrebe zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo potrebujemo od 350 do 400 krvodajalk in krvodajalcev vsak delovni dan oziroma najmanj 1800 na teden. "Lahko smo zelo ponosni, saj je Slovenija v vrhu evropskih držav po zalogah krvi," nadaljuje Novak: »Imamo okrog 60.000 rednih krvodajalcev, od tega jih 60 odstotkov kri daruje enkrat na leto, si pa želimo, da bi se dvignilo število tistih, ki darujejo dva- ali celo trikrat na leto. Z epidemijo covida-19 smo uvedli telefonsko naročanje na krvodajalske akcije, kar se je izkazalo za zelo učinkovito, saj je krvodajalstvo eden tistih delov našega zdravstva, kjer ni čakalnih vrst.« Znano je tudi, da je praviloma del družinske tradicije in se prenaša iz roda v rod, pri RKS pa so seveda veseli tudi odziva številnih društev (od lovcev, ribičev, čebelarjev do gasilcev, motoristov in seveda športnikov) kot tudi družbenoodgovornih podjetij, ki jih podpirajo in so del krvodajalskega moštva.

Pri RKS si želijo več tistih, ki kri darujejo dva- ali celo trikrat na leto. FOTO: Takasuu/Getty Images

In zakaj je krvodajalstvo tako zelo dragoceno? Pravzaprav nenadomestljivo? »Preprosto, krvi ni mogoče umetno narediti. Zato so bolniki, ki sami ne zmorejo tvoriti krvi in njenih sestavin, v celoti odvisni od krvodajalcev. Brez darovane krvi je ogroženo njihovo zdravje in pogosto tudi življenje,« sklene Novak in pristavi, da plemenito dejanje koristi tudi krvodajalcu: ob darovanju krvi se opravi tudi zdravstveni pregled, saj kri lahko razodene marsikaj. Obenem pa je krvodajalstvo odsev stanja družbe, meni sogovornik.