Prvi ukrep je opustitev kajenja
Kronična obstruktivna pljučna bolezen je tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu; z njo živi kar 300 milijonov ljudi.
Odpri galerijo
Kašelj in izkašljevanje sta prva znaka za preplah. FOTO: Guliver/Getty Images
Bolezen se najpogosteje razvije zaradi kajenja, lahko tudi zaradi odprtih kurišč in onesnaženja; zadnje raziskave kažejo, da lahko k tveganju za razvoj KOPB pomembno prispeva tudi slabši razvoj pljuč pred rojstvom in v otroštvu. »V bolezen lahko vodijo tudi hude pljučnice v otroštvu, okvara pljuč po inhalacijah toksičnih plinov SO2, amoniaka,« je pojasnil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec., s Klinike Golnik. »Zelo redko omenjene spremembe nastanejo zaradi vpliva delovnega mesta. Za to boleznijo zbolita dva od desetih kadilcev, čeprav vsi pokadijo isto število cigaret – na pojav torej vpliva tudi dednost oziroma sposobnost obrambnih mehanizmov pljuč, da strupe, ki jih vdihnemo s cigaretnim dimom, uspešno odstranijo.«
Poglavitni znaki so težka sapa, kašelj in izkašljevanje, največkrat bolezen odkrijemo po štiridesetem letu starosti. Kot opozarjajo strokovnjaki, pri več kot polovici bolnikov KOPB ostaja neodkrit. Sprva ovira le telesne napore in zmanjšuje zmožnost za običajna vsakodnevna opravila; simptomi se razvijajo postopoma in sprva niso videti posebno skrb zbujajoči, čeprav je delovanje pljuč že precej oslabljeno. Bolniki težave pogosto pripišejo staranju in se izogibajo dogodkom in priložnostim, ki vključujejo telesno dejavnost. Ko KOPB doseže večje razsežnosti, je lahko že prehranjevanje velik napor, na tej stopnji je pogosto nujno že zdravljenje s kisikom na domu in je gibanje omejeno, čemur sledi družbena izolacija. V Sloveniji je takšnih bolnikov okoli 400, vseh s KOPB pa od 50.000 do 100.000.
Poseben izziv pri zdravljenju je uporaba vdihovalnikov oziroma inhalatorjev, prek katerih bolniki prejemajo zdravila neposredno v pljuča, kjer morajo delovati. S tem se izognejo neželenim učinkom, hkrati pa lahko uživajo zelo majhne odmerke zdravil, saj se ta ne razporedijo po vsem telesu. Zdravila širijo dihalne poti in olajšujejo dihanje ter zmanjšujejo možnost poslabšanja, najučinkovitejša pa so pri zgodnjem odkrivanju bolezni.
»S prenehanjem kajenja se lahko v nekaj mesecih ali letih težave povsem umirijo, pri nadaljevanju pa se staranje pljuč pospeši. S tem se izgublja pljučna kapaciteta veliko hitreje kot pri zdravih ljudeh in pojavijo se težave, ki jih tudi z zdravili ni mogoče popolnoma odpraviti,« pove sogovornik s Klinike Golnik. Simptomi kroničnega bronhitisa, torej izkašljevanje in izpljunek, se lahko pojavljajo že veliko prej, po dolgih letih pa se pridruži še naduha oziroma težka sapa, ki spremlja vse infekte pljuč in telesne napore. »Pogostejši so prehladi, ki preidejo na pljuča in povzročajo gnojni izpljunek, ob tem pa okvara napreduje. Kadilec običajno posumi na bolezen takrat, ko vsak dan izpljuva nekaj produktivnega gnojnega izmečka, čeprav ni prehlajen,« pojasnjuje izr. prof. dr. Fležar.
Kot so poudarjali strokovnjaki ob letošnjem svetovnem dnevu, so pri spopadanju s KOPB nujni upoštevanje zdravnikovih navodil glede uživanja zdravil, opustitev kajenja, cepljenje proti gripi, telesna dejavnost in ustrezna prehrana. Svetovni dan te bolezni zaznamujemo vsako tretjo sredo novembra že od leta 2002, letos je potekal pod geslom Združeni, da ustavimo KOPB, in je pozival vse deležnike v družbi, da po svoje pripomorejo k njenemu obvladovanju.
Merjenje pljučne sposobnosti je pomembno pri postavljanju diagnoze. FOTO: Guliver/Getty Images
Poglavitni znaki so težka sapa, kašelj in izkašljevanje, največkrat bolezen odkrijemo po štiridesetem letu starosti. Kot opozarjajo strokovnjaki, pri več kot polovici bolnikov KOPB ostaja neodkrit. Sprva ovira le telesne napore in zmanjšuje zmožnost za običajna vsakodnevna opravila; simptomi se razvijajo postopoma in sprva niso videti posebno skrb zbujajoči, čeprav je delovanje pljuč že precej oslabljeno. Bolniki težave pogosto pripišejo staranju in se izogibajo dogodkom in priložnostim, ki vključujejo telesno dejavnost. Ko KOPB doseže večje razsežnosti, je lahko že prehranjevanje velik napor, na tej stopnji je pogosto nujno že zdravljenje s kisikom na domu in je gibanje omejeno, čemur sledi družbena izolacija. V Sloveniji je takšnih bolnikov okoli 400, vseh s KOPB pa od 50.000 do 100.000.
KOPB je treba aktivno iskati
Če jo odkrijemo pravočasno, v začetni fazi, jo je mogoče učinkovito obvladati. Zdravljenje je treba začeti čim prej, prvi ukrep pa je prenehanje kajenja. Pljuča se sicer ne obnavljajo, a je mogoče napredovanje bolezni ustaviti. »KOPB je treba aktivno iskati, na primer s spirometrijo oziroma merjenjem pljučne funkcije pri kadilcih, ki kadijo vsaj petnajst let po škatlico na dan. Treba je vedeti, da kajenje v odraščajoči dobi onemogoča popoln razvoj pljuč, v odraslosti pa spodbuja hitrejši propad pljuč in izgubo pljučne kapacitete, kar je nepopravljivo,« poudarja izr. prof. dr. Fležar. »Osnova zdravljenja so olajševalna zdravila, ki odpravljajo simptome, med njimi so najpomembnejši bronhodilatatorji. Zdravljenje je stopenjsko in se vedno začne z ukrepi preprečevanja poslabšanja KOPB in vplivov na potek bolezni: treba je odpraviti dejavnike tveganja, torej kajenje.«Poseben izziv pri zdravljenju je uporaba vdihovalnikov oziroma inhalatorjev, prek katerih bolniki prejemajo zdravila neposredno v pljuča, kjer morajo delovati. S tem se izognejo neželenim učinkom, hkrati pa lahko uživajo zelo majhne odmerke zdravil, saj se ta ne razporedijo po vsem telesu. Zdravila širijo dihalne poti in olajšujejo dihanje ter zmanjšujejo možnost poslabšanja, najučinkovitejša pa so pri zgodnjem odkrivanju bolezni.
»S prenehanjem kajenja se lahko v nekaj mesecih ali letih težave povsem umirijo, pri nadaljevanju pa se staranje pljuč pospeši. S tem se izgublja pljučna kapaciteta veliko hitreje kot pri zdravih ljudeh in pojavijo se težave, ki jih tudi z zdravili ni mogoče popolnoma odpraviti,« pove sogovornik s Klinike Golnik. Simptomi kroničnega bronhitisa, torej izkašljevanje in izpljunek, se lahko pojavljajo že veliko prej, po dolgih letih pa se pridruži še naduha oziroma težka sapa, ki spremlja vse infekte pljuč in telesne napore. »Pogostejši so prehladi, ki preidejo na pljuča in povzročajo gnojni izpljunek, ob tem pa okvara napreduje. Kadilec običajno posumi na bolezen takrat, ko vsak dan izpljuva nekaj produktivnega gnojnega izmečka, čeprav ni prehlajen,« pojasnjuje izr. prof. dr. Fležar.
Kot so poudarjali strokovnjaki ob letošnjem svetovnem dnevu, so pri spopadanju s KOPB nujni upoštevanje zdravnikovih navodil glede uživanja zdravil, opustitev kajenja, cepljenje proti gripi, telesna dejavnost in ustrezna prehrana. Svetovni dan te bolezni zaznamujemo vsako tretjo sredo novembra že od leta 2002, letos je potekal pod geslom Združeni, da ustavimo KOPB, in je pozival vse deležnike v družbi, da po svoje pripomorejo k njenemu obvladovanju.
