Laura prvič spekla šunko v testu in zmagala (FOTO)
»Cilj je, da učenec premaga učitelja,« je svojo prvo veliko zmago na kulinaričnem tekmovanju v pripravi šunke v testu, za katero je osvojila vse možne točke, povzela Laura Jaklič, ki je pripravila sploh prvo tovrstno jed v življenju in takoj zablestela na državni razstavi in ocenjevanju šunk v testu. To je že šestič pripravilo Društvo podeželskih žena Sončnica iz Grosupljega.
»Mami je članica društva in z njeno pomočjo sem naredila šunko,« razkrije pa še svoje skrivno orožje pri peki, ljubezen. Hči je premagala tudi mamo, čeprav njena poslastica ni dosti zaostajala, saj so vsi udeleženci, 21 jih je bilo tokrat, za svoje šunke osvojili zlata priznanja. Med absolutnimi zmagovalci je bil tudi Jože Senegačnik, eden redkih moških, ki se predstavljajo s svojimi kulinaričnimi izdelki, a stari znanec deklet in žena iz Sončnice. Že tretjič zapored je prinesel svojo šunko, tudi nazadnje je bil zlat, tokrat pa je prišel do vrha s 30 točkami. »Vsaka stvar terja trud in poglobljeno znanje. Ni vse v receptu, da se ga držiš kot pijanec plota. Praksa in vaja naredita svoje. Vrsto let pečem kruh, pletenice, poprtnike, štruklje in se udeležujem raznih tekmovanj,« pripoveduje Škofljičan, ki odkrije eno največjih napak pri pripravi jedi iz testa.
»Večina preveč hiti. Ne pustijo, da bi testo vzhajalo do konca. Testo potrebuje svoj čas, da dozori. Skrivnost je v tem, da ko s prstom pritisneš nanj centimeter globoko in se to vrne, mora še vzhajati, če pa ostane luknjica, je treba z njim v pečico,« pripoveduje inovator, ki je poskusil tudi z butično pridelavo durum pšenice, moko tudi melje sam, »sveža ima svoj čar«, šunko pa po navadi kupi pri lokalnem mesarju, ki jo naredi in dimi po starem.
Prvorazredno!
Na domače meso prisega tudi predsednica Sončnice Tatjana Novljan, ki je letos prav tako pristala med zlatimi ženami. »Več kot polovica mesa izvira iz domačih kmetij, kar se pozna na jedi, moko pa večinoma jemljejo v mlinu v Zagradcu,« pripoveduje kmetica, ki pa je na svoji domačiji opustila intenzivno kmetijstvo, redijo le še deset telic.
V okolici Grosupljega je še nekaj večjih kmetij s 50 ali celo sto glavami govedi, kar je manj od pol stota živine, pa je komaj dovolj za kmetovo preživetje, naniza, zakaj manjše kmetije zapirajo vrata. A običaji ne izzvenijo, tako šunka v testu ostaja obvezen del velikonočne mize. Posebej kruh je živilo, ki slovenskega človeka zaznamuje od vekomaj, v dobrem in slabem, v obilju in pomanjkanju. »Izdelki ne smejo z naših miz ob praznikih, ki se približujejo. Verjamem, da je v nas še želja po tem, da obudimo delovanje, peljemo zgodbo naprej,« je žene in može vzpodbudila Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Ocenjevalka Milka Debeljak, ki preizkuša izdelke na razstavah, pa je bila več kot presenečena nad videnim in okušenim.
Delo je bilo po eni strani lahko, ker so šunke resnično čudovite.
»Prvorazredno!« je jedrnato zaobjela ponudbo, ki se je šibila na mizah. »Delo je bilo po eni strani lahko, ker so šunke resnično čudovite. Posebej bi pohvalila mlade fante, ki so tokrat prvič sodelovali. Navdušila me je šunka v obliki prašička. Pa mladi kuhar, ki je šunko okrasil z večbarvnim testom, kajti različne moke je izjemno težko uskladiti, da se sprimejo. V treh primerih je bilo testo premalo slano, ker so gospodinje menile, da bo slanost potegnila od šunke. A če je kruh premalo slan, zraven pojemo več šunke in se vse pogliha,« se je namuznila Debeljakova, ki sta ji družbo med ocenjevanjem delala še Jure Jaklič iz bližnjega gostišča Lunca in Lojzka Miklič iz nekdanjega kmečkega turizma v Ivančni Gorici.
Ocenjevalci so šunko, v skupni teži do dveh kilogramov, prerezali na pol in na podlagi pravilnika seštevali točke za okus, vonj, povezanost sredice z mesom, videz, inovativnost, pestrost in povezavo različnih vrst moke, strukturo testa, okrasje. Vsako oceno pospremijo z opombami, ali je jed preslana, presladka, diši po kvasu, celo če ima vonj po prašku ali mehčalcu, ki je ostal od prta.
Rekordno leto
Enaindvajset šunk je bilo letos na razstavi, na koncu vse zlate, kar se je zgodilo prvič.
Kilogram težka šunka se kuha eno uro. Ohladi se v lastni vodi, nato se jo obriše do suhega in obleče s testom. Testo se naredi podobno kot za kruh, ne sme biti preveč sladko. Nekateri jo namažejo z gorčico ali beljakom, kislo smetano, posujejo z rožmarinom, da se bolj poveže s testom. Potem meso zavijejo v testo, ki mora biti kompaktno in dobro vzhajano, sicer odstopa. Okrasijo ga s ptički, kitami, jajcem in drugimi dodatki. Testo premažejo z jajcem. Šunka v testu se peče od 45 minut do ene ure.
»Letos je rekordno leto,« je bila vznesena predsednica Novljanova, ki jo kakovost jedi navdaja z optimizmom. Čeprav članstvo upada, saj se ženske starajo, pa jim je v koronačasu vendarle uspelo pridobiti nekaj podmladka. Med 25 aktivnimi ženskami se znanje in izkušnje že prenašajo iz roda v rod. »Obe moji hčerki sodelujeta in še od nekaterih članic. Tudi šestletnega vnuka sem že navdušila, bil je zraven pri pripravi letošnje šunke, upam, da bo prihodnje leto že sam tekmoval s svojo.« In se pomeril z entuziasti, ki prihajajo iz domače, grosupeljske občine, Škofljice, Dobrepolja, Velikih Lašč in Ivančne Gorice. Čez dva tedna Sončnice, ki skupaj uradno vztrajajo že 26 let, korenine pa segajo še kakšno desetletje nazaj, že pripravljajo tradicionalno velikonočno razstavo v Mestni knjižnici Grosuplje, ki se ji bodo s svojimi izdelki pridružili otroci iz vrtca Kekec, enota Rožle.
21
šunk je bilo zlatih.
»Se že prav veselimo, da bomo lahko sodelovale na tej prireditvi, ker nam je pošteno manjkalo druženje,« je še zaupala Tatjana Novljan in po sprostitvi razmer odhitela novim nalogam naproti, saj na občini zelo podpirajo tovrstne dogodke. Občina kljub vse hitrejšemu razvoju in bližini prestolnice ohranja svojo prvobitnost tudi s kmetijsko tradicijo in aktivnostmi, povezanimi z njo. »Velika noč je največji krščanski praznik, je pa praznovanje velike noči, pripravljanje velikonočnih jedi tudi del naše identitete. Je tudi naša tradicija, naše korenine. In tudi zaradi tega smo lahko ponosni, da smo Slovenci,« je ob dogodku povedal župan dr. Peter Verlič, ki ob bogastvu velikonočne mize najbolj uživa prav v šunki, »se pa nikoli ne ve, morda pa se kdaj prijavim tudi na tekmovanje«.