ANTISTRESNO
Psi in mačke odpravljajo stres
Študija ameriške univerze je dokazala, da lastniki psov in mačk zaradi rednih stikov s štirinožnim ljubljencem lažje prenašajo stiske.
Odpri galerijo
Prijateljstvo, ljubezen, sprostitev ...
Saj veste, kako že pogled na predanega hišnega ljubljenca prebudi nežna občutja sreče, dotik njihovega mehkega kožuščka pa nam lahko povsem spremeni razpoloženje. Lastnikov mačk in psov pa ne bo nihče več gledal postrani, ko bodo zasanjano razlagali o svojih štirinožnih prijateljih, kajti zdaj njihove trditve podpira tudi znanost.
Nedavna študija univerze Washington State je namreč potrdila, da božanje ljubljencev že po nekaj minutah občutno zmanjša raven kortizola ali, po domače, stresnega hormona. Pri projektu so sodelovali študentje iz več kampusov, skupno jih je bilo 249, ki so jih razdelili v štiri različne skupine.
V prvi so se takoj lahko začeli družiti in igrati s kosmatimi prijatelji, druga skupina pa jih je morala opazovati. V tretji so si ogledovali posnetke živali, v četrti pa so študentje – gledali drug drugega in čakali, kdaj bodo na vrsti za igro. Že pred začetkom desetminutnega poskusa so znanstveniki vsem sodelujočim odvzeli vzorce sline, enako pa so naredili po koncu poskusa. Rezultati so bili povsem jasni.
Tisti, ki so bili v neposrednem stiku z živalmi, so se lahko pohvalili z najnižjo ravnijo kortizola, po dobrem počutju so prekosili celo tiste, ki so se že pred začetkom poskusa ponašali z le malo stresnega hormona. V četrti skupini so odvzeti vzorci pokazali najslabši rezultat, malce bolje se je godilo udeležencem v drugi in tretji skupini.
Da je stres tihi ubijalec v sodobnem življenju, znanost že dolgo svari, zato so recepti za sprostitev in dobro počutje bolj dobrodošli kot kadar koli. Da domače živali, sploh psi in mačke, pozitivno vplivajo na svoje lastnike in jim celo pomagajo premagovati najhujše stiske, je tudi stroka zatrjevala že dolgo, študija univerze Washington State pa je prva postregla s trdnimi laboratorijskimi dokazi.
In če je učinek tako izjemen že po desetih minutah, kdo ve, kakšen vpliv na raven kortizola imajo lahko štirinožni ljubljenci po dolgotrajnem nežnem druženju! To bodo znanstveniki ameriške univerze ugotavljali prav v kratkem, in sicer v naslednji študiji, ko bodo udeležence povabili k sodelovanju za štiri tedne.
Dokaz se skriva v slini
Nedavna študija univerze Washington State je namreč potrdila, da božanje ljubljencev že po nekaj minutah občutno zmanjša raven kortizola ali, po domače, stresnega hormona. Pri projektu so sodelovali študentje iz več kampusov, skupno jih je bilo 249, ki so jih razdelili v štiri različne skupine.
Zadovoljstvo je obojestransko. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
V prvi so se takoj lahko začeli družiti in igrati s kosmatimi prijatelji, druga skupina pa jih je morala opazovati. V tretji so si ogledovali posnetke živali, v četrti pa so študentje – gledali drug drugega in čakali, kdaj bodo na vrsti za igro. Že pred začetkom desetminutnega poskusa so znanstveniki vsem sodelujočim odvzeli vzorce sline, enako pa so naredili po koncu poskusa. Rezultati so bili povsem jasni.
Tisti, ki so bili v neposrednem stiku z živalmi, so se lahko pohvalili z najnižjo ravnijo kortizola, po dobrem počutju so prekosili celo tiste, ki so se že pred začetkom poskusa ponašali z le malo stresnega hormona. V četrti skupini so odvzeti vzorci pokazali najslabši rezultat, malce bolje se je godilo udeležencem v drugi in tretji skupini.
Dolgotrajno druženje
Da je stres tihi ubijalec v sodobnem življenju, znanost že dolgo svari, zato so recepti za sprostitev in dobro počutje bolj dobrodošli kot kadar koli. Da domače živali, sploh psi in mačke, pozitivno vplivajo na svoje lastnike in jim celo pomagajo premagovati najhujše stiske, je tudi stroka zatrjevala že dolgo, študija univerze Washington State pa je prva postregla s trdnimi laboratorijskimi dokazi.
Najnižjo raven kortizola so imeli tisti, ki so lahko takoj božali kužke in muce.
In če je učinek tako izjemen že po desetih minutah, kdo ve, kakšen vpliv na raven kortizola imajo lahko štirinožni ljubljenci po dolgotrajnem nežnem druženju! To bodo znanstveniki ameriške univerze ugotavljali prav v kratkem, in sicer v naslednji študiji, ko bodo udeležence povabili k sodelovanju za štiri tedne.
