OKUSI

Pust mora biti masten okoli ust

Tradicionalno je bilo v tem času na krožnikih veliko mesa, zlasti prekajeno, klobase in krvavice, manjkali niso ocvirki ter kislo zelje ali repa in žganci.
Fotografija: Kislo zelje je protiutež pretirano mastnim jedem. FOTO: Iuliia_n/Getty Images
Odpri galerijo
Kislo zelje je protiutež pretirano mastnim jedem. FOTO: Iuliia_n/Getty Images

V času praznovanja pusta se bodo mize šibile pod tradicionalnimi dobrotami, ki jih na zdravem vsakdanjem jedilniku ne bomo našli. Značilnost pustnih jedi je, da so težke in mastne, tako kot zapoveduje rek, da je pust masten okoli ust. Zraven mesa in žgancev ali krompirja je na krožniku tudi kislo zelje ali repa, za nekakšno (zdravo) protiutež.

Nabor pustnih jedi v tradicionalni kuhinji seveda ni naključje. Naši predniki, ki še niso imeli hladilnikov ali zamrzovalnikov, so konec zime morali porabiti hitro pokvarljiva živila, še preden bi ta zaradi višjih temperatur šla v nič. Tako so se v ponvi ali pekaču znašle še zadnje mesnine decembrskih kolin, krvavice, pečenice in druge sveže klobase ter mesnine, ki niso bile konzervirane s soljo ali prekajene. Podobno je s kislim zeljem in repo, katerih zaloge so proti koncu zime prav tako šle proti koncu. V juhe ali goste enolončnice so poleg kaše, na primer ješprenja, zakuhali še korenovke in gomoljnice, na primer korenje, repo in kolerabo, ki so jih čez zimo hranili v kleteh ali zasipnicah. Pri kuhanju so uporabljali tudi mast in ocvirke ter zaseko.

Ocvirki so stalnica pustnih in zimskih jedi na splošno. FOTO: Mirojak75/Getty Images
Ocvirki so stalnica pustnih in zimskih jedi na splošno. FOTO: Mirojak75/Getty Images

Prekajena rebra kuhamo v enolončnici ali ričetu. FOTO: Usergi16023802/Getty Images
Prekajena rebra kuhamo v enolončnici ali ričetu. FOTO: Usergi16023802/Getty Images

Če bomo sledili tradiciji v pustnih dneh, imamo velik nabor jedi, ki jih sicer ne jemo pogosto. Denimo ocvirke, s katerimi bogato zabelimo kislo zelje in repo, ki ju postrežemo h krvavicam ali pečenicam, prelijemo oziroma potresemo jih tudi po prilogi, na primer žgancih ali kuhanem krompirju. V enolončnici iz kaše, stročnic in zelenjave skuhamo prekajena rebra ali vsaj kosti, ki bodo dale jedi svojstven okus, a seveda tudi obilo maščobe in soli, zato je morda bolje prekajene mesnine skuhati posebej in jih na koncu dodati v jed. Če jih kuhamo v juhi, pazimo, da je ne bomo presolili. Če bi radi obudili kakšne posebne, a preproste jedi, skuhajmo kislo juho s svinjskimi parklji, svežimi ali prekajenimi, ki jih lahko kupimo v bolje založenih trgovinah. Priprava je preprosta: parklje kuhamo z jušno zelenjavo z dodanimi začimbami, z njimi pa izboljšamo tudi okus ričeta. Za večjo družbo skuhamo svinjsko kračo, ki jo postrežemo s poljubnimi prilogami, med pozabljene specialitete pa spada tudi svinjski ali goveji jezik. Za konec še ideja, če krvavice med pečenjem počijo in se kaša razsuje: iz nje pripravimo juho, ki je bila nekoč znana pod imenom godla.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije