Zato bi si morali pogosteje poprati jedi, a previdno z rdečim poprom!
Poper izvira iz jugozahodne Indije, kjer so ga za izboljšanje okusa jedi in v zdravilne namene (glede na ajurvedske zapise) uporabljali že pred več kot štirimi tisočletji. Je grozdasti plod poprovca (Piper Nigrum), tropske ovijalke, ki se vzpenja po drevesih in zraste do 10 metrov v višino.
Zgodovinarji imajo pisne dokaze, da je poper v Evropo prišel že v antiki, uporabljali so ga tako stari Grki kot Rimljani, je pa nato pravo renesanso doživel v 15. stoletju, ko ga je iz svojega odkrivanja Indije prinesel portugalski raziskovalec in pomorščak Vasco da Gama, prvi Evropejec, ki je Indijo dosegel po morju. Poper je takrat tako navdušil Evropejce, da je to Portugalcem prineslo ogromne dobičke, Lizbona pa je prav zaradi popra za dve stoletji postala najbogatejše pristanišče v Evropi, dokler jim monopola v 17. stoletju z vzpostavitvijo plantaž v Indoneziji niso odvzeli Nizozemci.
Zgodovina popra je bila torej vsaj tako pikantna kot začimba sama, ni pa bil njen okus edina stvar, ki je navdušila ljudi. Tradicionalna indijska medicina ajurveda je črnemu popru že zelo zgodaj pripisala zdravilne učinke na telo in duha, sodobne znanstvene raziskave pa tem starodavnim izročilom kvečjemu pritrjujejo ... Nadaljujte branje TUKAJ - na Onaplus.si.
