Zmote o zdravosti suhega sadja: Jabolčni krhlji niso to, kar jih opevajo
Ljudje sušeno sadje uživamo že tisočletja. Zgodovinarji so omembe tovrstne prakse »konzerviranja« hrane našli v mezopotamskih zapisih iz leta 1700 pred našim štetjem.
Sušenje sadja pa ni bilo priljubljeno le zato, ker so svežim plodovom s tem podaljšali in sadje naredili dostopno tudi v zimskih mesecih, ampak so naši predniki oboževali tudi intenzivni sladki okus suhega sadja ter z njim pred prihodom sladkorja iz sladkornega trsa v Evropo v 11. stoletju, sladili marsikatero jed. To se je ohranilo do danes, saj so datlji še vedno pogosto sladilo v veganskih in presnih receptih.
A prav ta podatek o izraziti sladkosti suhega sadja je ključen, ko govorimo o tem, kako zdravo je. Ker gre za sadje namreč marsikdo zmotno misli, da ga lahko zoba kar naprej. Že res, da je suho sadje bolj zdravo od predelanih sladkarij (denimo bonbonov in mlečne čokolade), a količina, ki jo zaužijemo, pri njem igra veliko vlogo.
Med sušenjem sadje izgubi večino vode, ki jo naravno vsebuje, ohrani pa vlaknine, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate in sladkorje ter določena mikrohranila. Ena posušena (nesladkana) marelica bo tako vsebovala približno enako količino sladkorja kot sveža, vendar pa bo suha marelica bistveno manjša in lažja ter manj nasitna. Ko primerjamo njuno težo, pa bo 100 g svežih marelic bistveno manj kaloričnih kot 100 g posušenih ... Nadaljujte branje TUKAJ - na Onaplus.si.
