ŠKOLJKE
Rade se družijo z vinom
Na Jadranu si najpogosteje privoščimo klapavice ali dagnje, ki jih kuhamo, pečemo ali dušimo. Sladokusci obožujejo ostrige, ki pa jih praviloma uživamo surove.
Odpri galerijo
Školjke spadajo med mehkužce, kar pomeni, da nimajo notranjega okostja. Okusno meso se skriva v lupini, bolje rečeno v dveh, povezanih z mišico. V Jadranskem morju živi krepko več kot 200 vrst školjk, ki so vse užitne, med njimi pa na krožnikih morskih gurmanov prednjačijo klapavice, znane kot dagnje. Te so najbolj razširjene, imajo pa še vrsto drugih imen, na primer pidoč in klapunica.
Klapavice najpogosteje uživamo toplotno obdelane, lahko jih pripravimo na žaru ali skuhamo oziroma dušimo v juhi ali različnih omakah. Najbolj znana je gotovo buzara, tradicionalna dalmatinska jed, ki je ime dobila po posodi buzari. Školjke najdemo tudi na morskih picah, v ribjih juhah in brodetih, pa seveda v rižotah, najbolj imenitna morska je črna, ki ji barvo daje sipino črnilo. Nepogrešljivi spremljevalci so česen, oljčno olje in vino. Lepo se dopolnjujejo tudi z drugimi morskimi sadeži, zlasti jih kombiniramo z rakci in lignji. Lahko pa klapavice kot tudi druge školjke uživamo surove, za kar je vendarle treba imeti nekaj poguma.
Navsezadnje školjko zaužijemo živo. Najbolj znane, ki jih praviloma uživamo surove, so ostrige, ki jih zgolj pokapljamo z limonovim sokom in brez oklevanja spustimo po grlu. Že v obdobju starih Grkov in Rimljanov so veljale za afrodiziak, temu pa je prikimaval tudi veliki Casanova, ki jh je menda že za zajtrk užival v velikih količinah. Danes so ostrige specialiteta, ki si jo privošči le malokdo, zato pa ljubitelji morske hrane pojedo toliko več klapavic.
Priprava školjk ni prav zahtevna in se jih lahko loti tudi nevešč kuhar, bolj je treba biti pozoren pri nakupu. Idealno bi bilo, če bi jih dobili od ribičev, takoj, ko prispejo z morja, vendar jih običajno kupujemo v ribarnici. Ne zanašajmo se le na prodajalčevo besedo o svežini, temveč preverimo, ali so školjke zaprte. Če je lupina odprta, pa se jih dotaknimo, in če se ne zapre, pomeni, da je školjka mrtva in neuporabna. Svežino že kupljenih preverimo tudi tako, da jih stresemo v hladno vodo, zavržemo tudi tiste, ki priplavajo na površje. Zaprte školjke dobro operemo in očistimo ter stresemo v lonec ali na žar. Med kuhanjem se bodo lupine razprle.
Če nimamo možnosti nakupa svežih, kupimo globoko zamrznjene, običajno so očiščene, brez lupine. Najbolje je izbrati vakuumsko zapakirane.
Školjke so sicer hranljivo živilo in dragocen vir nenasičenih maščobnih kislin omega 3, bogate so tudi z vitaminom B1, beljakovinami in minerali.
Klapavice najpogosteje uživamo toplotno obdelane, lahko jih pripravimo na žaru ali skuhamo oziroma dušimo v juhi ali različnih omakah. Najbolj znana je gotovo buzara, tradicionalna dalmatinska jed, ki je ime dobila po posodi buzari. Školjke najdemo tudi na morskih picah, v ribjih juhah in brodetih, pa seveda v rižotah, najbolj imenitna morska je črna, ki ji barvo daje sipino črnilo. Nepogrešljivi spremljevalci so česen, oljčno olje in vino. Lepo se dopolnjujejo tudi z drugimi morskimi sadeži, zlasti jih kombiniramo z rakci in lignji. Lahko pa klapavice kot tudi druge školjke uživamo surove, za kar je vendarle treba imeti nekaj poguma.
Uporabimo le res sveže školjke, odprte klapavice brez premisleka zavržemo.
Navsezadnje školjko zaužijemo živo. Najbolj znane, ki jih praviloma uživamo surove, so ostrige, ki jih zgolj pokapljamo z limonovim sokom in brez oklevanja spustimo po grlu. Že v obdobju starih Grkov in Rimljanov so veljale za afrodiziak, temu pa je prikimaval tudi veliki Casanova, ki jh je menda že za zajtrk užival v velikih količinah. Danes so ostrige specialiteta, ki si jo privošči le malokdo, zato pa ljubitelji morske hrane pojedo toliko več klapavic.
Priprava školjk ni prav zahtevna in se jih lahko loti tudi nevešč kuhar, bolj je treba biti pozoren pri nakupu. Idealno bi bilo, če bi jih dobili od ribičev, takoj, ko prispejo z morja, vendar jih običajno kupujemo v ribarnici. Ne zanašajmo se le na prodajalčevo besedo o svežini, temveč preverimo, ali so školjke zaprte. Če je lupina odprta, pa se jih dotaknimo, in če se ne zapre, pomeni, da je školjka mrtva in neuporabna. Svežino že kupljenih preverimo tudi tako, da jih stresemo v hladno vodo, zavržemo tudi tiste, ki priplavajo na površje. Zaprte školjke dobro operemo in očistimo ter stresemo v lonec ali na žar. Med kuhanjem se bodo lupine razprle.
Če nimamo možnosti nakupa svežih, kupimo globoko zamrznjene, običajno so očiščene, brez lupine. Najbolje je izbrati vakuumsko zapakirane.
Školjke so sicer hranljivo živilo in dragocen vir nenasičenih maščobnih kislin omega 3, bogate so tudi z vitaminom B1, beljakovinami in minerali.