VINO
Radgonske gorice: sauvignon, 2017
V začetku tedna so veselo pokale penine iz Gornje Radgone, nam je pod roke prišel sauvignon iz Radgonskih goric.
Odpri galerijo
Po vino, ki ga danes postavljamo v središče naše rubrike, smo zavili v Gornjo Radgono. Tja nas ni privabila (zlata ali srebrna) penina, ki je opolnoči veselo pokala v številnih slovenskih domovih. Niti nas na štajersko vinorodno območje ni popeljalo zaradi traminca, ki se že od leta 1950 ponaša z značilno črno etiketo. Prav tako te kleti, ki jo zaznamuje območje med rekama Muro in Ščavnico, tokrat ne omenjamo zaradi znanega janževca, ki je luč sveta ugledal leta 1974.
A gremo k sauvignonu, ki danes spada med prve tri bele sorte v svetovni pridelavi. Tem besedam v Gornji Radgoni dodajo še podatek, da je domovina te sorte Francija, kjer je doma tudi originalno ime – sauvignon blanc.
V Radgonski kleti za sauvignon uporabijo grozdje v dveh različnih tehnoloških zrelostih, je pojasnila enologinja Klavdija Topolovec: "Zgodnja trgatev, s katero želimo poudariti aromatični potencial sorte, in poznejša trgatev, ki prispeva k telesu vina." Doda, da so bile jagode ročno potrganega grozdja "po trgatvi še posebno odbrane prek selekcijske mize. Celotna fermentacija in pridelava sta potekali v kontrolirani atmosferi brez prisotnosti kisika. Fermentacija je potekla pri temperaturi 14 stopinj Celzija ob dodatku selekcioniranih kvasovk. Vino je zorelo v nerjaveči posodi."
Sauvignon iz Radgonskih goric po vonju in okusu spominja na zeleno papriko ter pokošeno seno. »Vino je značilne rumene barve z zelenim odtenkom. Prijetna svežina dopolnjuje vino v harmonično celoto,« nam še nekaj podrobnosti nanizajo v Gornji Radgoni, kjer enologinja Klavdija Topolovec svetuje, da k temu suhemu vinu postrežemo testenine, šparglje ali enostavne jedi iz belega mesa.
Prijetna svežina!
Radgonske gorice ob začetku leta omenjamo, ker nam je pod roke prišel sauvignon iz linije Radgona. Poleg omenjenega sta v cenovno izjemno dostopni liniji še sivi pinot in radgonska ranina – stara avtohtona sorta, ki izvira z območja Radgonskih goric.
A gremo k sauvignonu, ki danes spada med prve tri bele sorte v svetovni pridelavi. Tem besedam v Gornji Radgoni dodajo še podatek, da je domovina te sorte Francija, kjer je doma tudi originalno ime – sauvignon blanc.
V Radgonski kleti za sauvignon uporabijo grozdje v dveh različnih tehnoloških zrelostih, je pojasnila enologinja Klavdija Topolovec: "Zgodnja trgatev, s katero želimo poudariti aromatični potencial sorte, in poznejša trgatev, ki prispeva k telesu vina." Doda, da so bile jagode ročno potrganega grozdja "po trgatvi še posebno odbrane prek selekcijske mize. Celotna fermentacija in pridelava sta potekali v kontrolirani atmosferi brez prisotnosti kisika. Fermentacija je potekla pri temperaturi 14 stopinj Celzija ob dodatku selekcioniranih kvasovk. Vino je zorelo v nerjaveči posodi."
Violina in svečnično vino
V Radgonskih goricah ponujajo tudi dve posebni polnitvi, ki ju zaznamujeta značilni steklenici. Najprej je tu ranina oziroma njen suhi jagodni izbor – za to vino so izbrali steklenice, ki po obliki spominjajo na violino. Drugo posebno vino iz kleti pa je predikat najvišjega razreda, imenovan svečnično vino. To zaznamujejo visoke in sloke steklenice. Trgatev grozdja sorte chardonnay, ki je dotlej že posušeno in pogosto tudi zmrznjeno, je vsako leto na svečnico, torej 2. februarja.
V Radgonskih goricah ponujajo tudi dve posebni polnitvi, ki ju zaznamujeta značilni steklenici. Najprej je tu ranina oziroma njen suhi jagodni izbor – za to vino so izbrali steklenice, ki po obliki spominjajo na violino. Drugo posebno vino iz kleti pa je predikat najvišjega razreda, imenovan svečnično vino. To zaznamujejo visoke in sloke steklenice. Trgatev grozdja sorte chardonnay, ki je dotlej že posušeno in pogosto tudi zmrznjeno, je vsako leto na svečnico, torej 2. februarja.
Sauvignon iz Radgonskih goric po vonju in okusu spominja na zeleno papriko ter pokošeno seno. »Vino je značilne rumene barve z zelenim odtenkom. Prijetna svežina dopolnjuje vino v harmonično celoto,« nam še nekaj podrobnosti nanizajo v Gornji Radgoni, kjer enologinja Klavdija Topolovec svetuje, da k temu suhemu vinu postrežemo testenine, šparglje ali enostavne jedi iz belega mesa.