ZA ZDRAVJE
Rajski sadež krepi srce
Noben drug sadež ni v našem življenju prisoten toliko kot jabolko; o njegovi hranljivosti in blagodejnih vplivih na zdravje priča tudi znani rek Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Rajski sadež je dostopen vsem. Ljudje že stoletja uživamo v jabolkih, bila so eno od priljubljenih sadežev starih Grkov in Rimljanov. Izhajajo iz osrednje Azije, danes jih gojimo po vsem svetu. Osvežujoči sadež s kombinacijo različnih okusov in arom ne prinaša le užitka, ampak tudi zdravstvene blagodati, ne velja namreč brez razlogov za naravno zdravilo, pomaga pri preprečevanju in blaženju oziroma odpravljanju številnih tegob.
Vsebuje kalij, vitamin B1, ki izboljšuje apetit, blaži utrujenost in nervozo, vitamin B2, ki lajša prebavo, ščiti ustno sluznico in črevesje, krepi nohte ter lase; vsebuje še vitamina A in C pa minerale kalcij, fosfor, magnezij, natrij, železo, veliko ima polifenolov ter tudi flavonoide.
Dobro ga prenašajo diabetiki, saj vsebuje malo sladkorja in okoli dva odstotka vlaknin, med njimi pektin, ki blagodejno vpliva na prebavo ter prispeva k občutku sitosti.
Kdor jih uživa vsak dan, lahko prispeva k nižanju slabega (LDL) ter višanju dobrega (HDL) holesterola, seveda ob siceršnji zdravi prehrani. Izsledki raziskave, ki so jo izvedli na univerzi Oxford, kažejo, da vsakodnevno uživanje jabolk lahko pomaga preprečevati smrti zaradi zamašenih žil. Neka druga raziskava je pokazala, da njihovo vsakodnevno uživanje koristi nevrološkemu zdravju, sadež namreč lahko zaščiti živčne celice pred oksidativnim stresom in njegovimi posledicami ter lahko pomaga nižati tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni, med katere spada alzheimerjeva.
Znanstveniki z univerze v Illinoisu so odkrili, da lahko pomagajo preprečevati nastanek raka na debelem črevesju ter jetrih. Lupina vsebuje kvercetin, antioksidant, ki blagodejno vpliva na naš organizem, deluje protivnetno, protialergijsko in protivirusno, vpliva tudi na dihalni sistem – uživanje jabolk naj bi lajšalo dihanje. Zdravniki jih priporočajo starejšim, saj so lahko prebavljiva; olupljena ali kuhana priporočajo v prehrani ljudi, ki imajo težave z žolčnikom, debelim črevesjem in tudi pri čiru na želodcu, jedli naj bi jih srčni bolniki.
Prav nam pride tudi kot zaveznik lepote: zmiksano jabolko si kot masko nanesemo na obraz ter tako preprečujemo nastanek aken. Za učvrstitev kože nanesemo sveži sok, za posvetlitev pa jabolčni sok pomešamo z malo limonovega. V boju proti gubam naredimo masko iz jabolka, skuhanega v malo mleka, suha koža nam bo hvaležna tudi za masko iz sveže naribanega jabolka in malce jogurta.
Najpogosteje jemo surova, če je le mogoče, kupimo ekološko pridelana, pa tudi kuhana in pečena so okusna, iz njih pripravljamo marmelade, kis in številne sladice, od tort do zavitkov: v kombinaciji s cimetom so popoln par za hladne dni, ki prihajajo.
Za zdravje in lepoto FOTO: Guliver/Getty Images
Vsebuje kalij, vitamin B1, ki izboljšuje apetit, blaži utrujenost in nervozo, vitamin B2, ki lajša prebavo, ščiti ustno sluznico in črevesje, krepi nohte ter lase; vsebuje še vitamina A in C pa minerale kalcij, fosfor, magnezij, natrij, železo, veliko ima polifenolov ter tudi flavonoide.
Dobro ga prenašajo diabetiki, saj vsebuje malo sladkorja in okoli dva odstotka vlaknin, med njimi pektin, ki blagodejno vpliva na prebavo ter prispeva k občutku sitosti.
Kdor jih uživa vsak dan, lahko prispeva k nižanju slabega (LDL) ter višanju dobrega (HDL) holesterola, seveda ob siceršnji zdravi prehrani. Izsledki raziskave, ki so jo izvedli na univerzi Oxford, kažejo, da vsakodnevno uživanje jabolk lahko pomaga preprečevati smrti zaradi zamašenih žil. Neka druga raziskava je pokazala, da njihovo vsakodnevno uživanje koristi nevrološkemu zdravju, sadež namreč lahko zaščiti živčne celice pred oksidativnim stresom in njegovimi posledicami ter lahko pomaga nižati tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni, med katere spada alzheimerjeva.
Znanstveniki z univerze v Illinoisu so odkrili, da lahko pomagajo preprečevati nastanek raka na debelem črevesju ter jetrih. Lupina vsebuje kvercetin, antioksidant, ki blagodejno vpliva na naš organizem, deluje protivnetno, protialergijsko in protivirusno, vpliva tudi na dihalni sistem – uživanje jabolk naj bi lajšalo dihanje. Zdravniki jih priporočajo starejšim, saj so lahko prebavljiva; olupljena ali kuhana priporočajo v prehrani ljudi, ki imajo težave z žolčnikom, debelim črevesjem in tudi pri čiru na želodcu, jedli naj bi jih srčni bolniki.
Vsakodnevno uživanje jabolk koristi nevrološkemu zdravju.
Prav nam pride tudi kot zaveznik lepote: zmiksano jabolko si kot masko nanesemo na obraz ter tako preprečujemo nastanek aken. Za učvrstitev kože nanesemo sveži sok, za posvetlitev pa jabolčni sok pomešamo z malo limonovega. V boju proti gubam naredimo masko iz jabolka, skuhanega v malo mleka, suha koža nam bo hvaležna tudi za masko iz sveže naribanega jabolka in malce jogurta.
Najpogosteje jemo surova, če je le mogoče, kupimo ekološko pridelana, pa tudi kuhana in pečena so okusna, iz njih pripravljamo marmelade, kis in številne sladice, od tort do zavitkov: v kombinaciji s cimetom so popoln par za hladne dni, ki prihajajo.
