Raka materničnega vratu je vse manj

Rak materničnega vratu je bolezen, ki je posledica okužbe s človeškimi papilomavirusi. Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe po svetu in tudi v Sloveniji. Vsaj polovica spolno aktivnih se v življenju okuži s HPV, več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu (RMV) pa nastane prav kot posledica te okužbe. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar za 70–90 odstotkov manj možnosti, da bodo kdaj zbolele za njim, enako velja za tiste, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. In če je ženska cepljena proti HPV in se zgledno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za RMV, zelo majhna, poudarjajo strokovnjaki.

»Dolgotrajna okužba z nevarnejšimi HPV lahko povzroči predrakave spremembe in raka materničnega vratu,« pojasni prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Medicinskega centra Barsos. »Ginekolog lahko med preventivnim pregledom v državnem presejalnem programu Zora z odvzemom citološkega brisa materničnega vratu, ki mu rečemo test PAP, predrakave celice odkrije in pravočasno zdravi. Večina okužb s HPV ni nevarnih in okuženim ne povzročajo težav in vidnih znakov bolezni. Ko okužba povzroči bolezen, pa je ta odvisna od različice HPV, s katero se človek okuži. Nevarnejši HPV povzročajo predrakave spremembe in raka, manj nevarni pa genitalne bradavice in spremembe sluznice spolovil, ki praviloma ne napredujejo v raka.« Okužba s HPV se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe (ljubkovanje, stiki s kožo genitalnega področja, vaginalni spolni odnosi, analni spolni odnosi, oralni spolni odnosi, spolni odnosi med istospolnimi partnerji), nadaljuje prof. dr. Smrkoljeva: »Med različnimi deli telesa jo lahko prenašamo tudi z rokami. Okužba se lahko prenese tudi z matere na novorojenčka ob porodu.«

Vse več cepljenih

Minuli teden je minil v znamenju preprečevanja te oblike raka, najnovejši podatki pa kažejo na zmanjševanje njegove pojavnosti; Slovenijo odlikujeta še visoka udeležba v programu Zora in povečevanje precepljenosti proti HPV v zadnjih letih, kar pomeni, da bi lahko med prvimi v Evropi dosegla eliminacijo RMV kot javnozdravstvenega problema.

»V zadnjem letu se je precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti okužbam s HPV pri deklicah v 6. razredu osnovne šole povečala za kar 10 odstotkov (z 49,5 odstotka v letu 2017/18 na 59,3 odstotka v letu 2018/19). Najboljša zaščita pred okužbami s HPV je cepljenje. Cepiva proti HPV so varna in učinkovita: zaščita po cepljenju proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo dolgotrajna,« je pojasnila Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., z NIJZ.

Najvišjo precepljenost so dosegle deklice na Koroškem, kar 86,9-odstotno, najnižjo pa v ljubljanski regiji, 48,5-odstotno. Da je cepljenje najučinkovitejša metoda preprečevanja okužb s HPV, poudarja tudi sogovornica z Barsosa, prof. dr. Smrkoljeva: »Cepljene deklice pomembno manj zbolevajo kot necepljene. S cepljenjem lahko preprečimo 70−90 odstotkov raka materničnega vratu, 50−85 odstotkov predrakavih sprememb visoke stopnje, 20−90 odstotkov drugih s HPV povezanih rakov (raki zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih ter rak nožnice), več kot 90 odstotkov genitalnih bradavic in skoraj vse primere respiratorne papilomatoze grla. Cepljenje je najučinkovitejše pred začetkom spolnih odnosov; učinkovito je tudi pozneje, vendar zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi cepljena oseba še ni bila okužena in jih cepivo pokriva. Cepljenje je na voljo za oba spola od 9. leta starosti. V Sloveniji je cepljenje proti HPV v državnem programu od leta 2009 za deklice v 6. razredu osnovne šole brezplačno, tudi za zamudnice, ki se v 6. razredu niso cepile. Cepljenje starejših žensk, dečkov in moških je zaenkrat samoplačniško. Čeprav imajo cepljena dekleta pomembno manjšo verjetnost, da bodo zbolela za predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu, pa jih še vedno ogrožajo genotipi HPV, ki jih cepivo ne pokriva. Preventivne ginekološke preglede v okviru programa Zora zato priporočamo tudi cepljenim!«


Državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu se redno udeležuje več kot 70 odstotkov Slovenk, a še vedno jih pride premalo tistih v starostni skupini med 50. in 64. letom starosti ter žensk v regijah Murska Sobota in Koper, skrb vzbujajoče je zmanjševanje pregledanosti v regiji Kranj, pojasnjuje dr. Urška Ivanuš, dr. med., vodja Državnega programa Zora z Onkološkega inštituta Ljubljana: »Po uvedbi DP ZORA 2003. se je incidenca RMV prepolovila. V zadnjih letih v Sloveniji za RMV letno zboli okoli 120 žensk in jih umre okoli 40−50. Slovenija se že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka, kar je izjemen uspeh, saj je bila incidenca RMV v Sloveniji v preteklosti med največjimi v Evropi.« Med bolnicami so najpogosteje ženske, starejše od 50 let, ki se niso redno udeleževale programa Zora. Te po navadi zbolijo za razširjeno ali razsejano obliko raka, pri katerem je napoved izida bolezni slabša. Pri tistih, ki se redno udeležujejo pregledov, praviloma odkrijejo že predrakave spremembe ali odkrijejo raka v začetnem stadiju, ko je z enostavnim operativnim posegom dobro ozdravljiv.