Ravno prav vadbe: ljudje radi pretiravamo, ne pomislimo na posledice
Biti v dobri telesni kondiciji pomeni tudi biti zdrav. Do dobre telesne kondicije pridemo le tako, da redno skrbimo za gibanje in fizično aktivnost. Ker živimo v dobi, ko velikokrat zmanjka časa za vsakodnevno in redno telesno gibanje, je še kako prav, da smo pozorni tudi na to, kako se ukvarjamo z vadbo.
Zdravstvene posledice preobremenitev so odvisne od njihovega vzroka.
Telesna dejavnost namreč pomeni za telo stres, ki se nanjo odzove s klasičnim fiziološkim odzivom, kot so na primer poškodbe. Večja sta intenzivnost ali trajanje telesne vadbe, bolj to »moti« delovanje telesa. Pomembna sta tudi vrsta športa in seveda splošno in zdravstveno stanje tistega, ki je telesno dejaven.
Kadar je posameznik stres zaradi vadbe sposoben skompenzirati oziroma regenerirati, to praviloma pomeni, da se izboljša tisto, kar je vadil, na primer vzdržljivost, moč, hitrost ali kaj drugega, pravi zdravnica, predavateljica in strokovnjakinja za klinično prehrano mag. Nada Rotovnik Kozjek. »Podlaga za večino prilagoditev je izboljšanje presnovne zmogljivosti posameznih organov, kot so na primer srce, pljuča, mišice in živčni sistem.« Kadar pa organizem ne zmore prenesti stresa telesne vadbe, ta postane nevarna, lahko je ogroženo tudi zdravje, dodaja.
Dober kazalnik stopnje vadbe je srčni utrip. Za prav vsakega je primerna zmerna vadba, kar pomeni za osebe, stare okoli 30 let, okoli 130 utripov, stare okoli 50 let okoli 120 utripov in stare okoli 70 let okoli 100 utripov na minuto. S takšnim nadzorovanim načinom stopnjevanja vadbe bomo brez večjih težav prišli do dobre telesne kondicije, s tem pa naredili tudi največ za svoje zdravje.
»Tipični primer je sindrom relativnega energijskega pomanjkanja (RED-S), ki se lahko prikaže s številnimi zdravstvenimi težavami. Organizem se ne more prilagoditi na stres telesne vadbe, ker večino energije, ki jo vnese s hrano, porabi pri telesni dejavnosti in mu potem zmanjka za osnovno delovanje presnove in osnovne fiziološke funkcije. Velikokrat se kaže v motnjah hormonske slike, slabokrvnosti pa tudi psihičnih in čustvenih težavah. Pogost znak so tudi različne poškodbe,« razloži sogovornica. Zdravstvene posledice preobremenitev so odvisne od njihovega vzroka. Stanje RED-S se po navadi razvija dlje in je posledica neustrezne strategije prehrane in nezadostnega počitka. Pri kronični dehidraciji so lahko posledice tudi bolj akutne, kot na primer motnje srčnega ritma, pljučna embolija in drugi hujši zdravstveni zapleti, še poudari Nada Rotovnik Kozjek.
Nujna regeneracija
Razlogov, zakaj pretiravamo s telesno aktivnostjo in se ne znamo pravočasno ustaviti, je veliko in so odvisni od posameznika in njegovih osebnostnih lastnosti. Ljudje pač radi pretiravamo, ne le s telesno aktivnostjo, ne da bi pomislili na posledice. Saj živeti in tudi vaditi po meri, še posebno če nekaj zelo radi počnemo, tudi ni lahko. Ljudje smo nagnjeni k vsem vrstam pretiravanja, poudari sogovornica in svetuje, naj posameznik vadi le, če je zdrav in je vadba prilagojena njegovi zmogljivosti.
»Kadar vadimo redno in do zmernega naprezanja, si verjetno ne bomo škodovali. Sploh če se imamo dobro in ne trpimo. Ob tem poskrbimo tudi za primerno prehrano, pitje in počitek. Smiselno se je izogibati vsem oblikam pretiravanja,« svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek.
»Naj ima zadosti časa za počitek in ob tem poskrbi tudi za ustrezno, športu prilagojeno prehrano. Kadar je vadba zelo intenzivna, sta nujna ustrezna regeneracija in predvsem počitek,« pravi Nada Rotovnik Kozjek. Ker je vadba priporočljiva tudi za kronične bolnike, naj ti pazijo predvsem, da se ne prenaprezajo, še svetuje sogovornica. Zaželeno je, da dobijo strokovne napotke, na primer od kineziologa.
