Razdražljivi zaradi vročine
Vročina se stopnjuje, v prihodnjih dnevih lahko padejo novi temperaturni rekordi, pri tem pa lahko trpita naše zdravje in počutje, v največji nevarnosti so občutljive skupine prebivalstva, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). A z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo, pravijo na NIJZ.
Vročina najbolj ogroža in prizadene starejše, otroke in bolnike. Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa, in sicer vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico, to je kratkotrajno izgubo zavesti, tudi vročinsko kap, opozarjajo strokovnjaki z NIJZ in poudarjajo, da lahko težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, torej zmanjšamo izpostavljenost vročini. Če smo zunaj, se umaknemo v senco, še bolje pa v hladnejše prostore. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure. Uživamo lahko hrano, v manjših obrokih in popijemo dovolj tekočine. V primeru pregretja človeka umaknemo na hladno, v primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo.
Vročina nam krati spanec, kar negativno vpliva na zdravje.
Ne pozabimo na zaščito pred soncem, če je le mogoče, se mu izogibamo med 10. in 17. uro, ko je najmočnejše. Da bi preprečili opekline, uporabimo kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, sredstva ne uporabljamo le na plaži ali bazenu, tudi v mestu nas lahko opeče (opekline so povezane z nastankom kožnega raka); glavo zaščitimo s klobukom ali kapo, oči s sončnimi očali, nosimo primerna oblačila – čim svetlejša in ohlapna.
Večja možnost napak
Ko je vroče, težko razmišljamo, manj smo zbrani. Raziskave so pokazale, da lahko visoka vročina vpliva na možgane, kognitivno sposobnost: ta je manjša, večja je možnost napak, višje je tudi tveganje (poklicnih) poškodb. Številni ljudje pravijo, da so v vročini bolj razdražljivi, visoke temperature vplivajo na duševno zdravje. Nedavna raziskava iz New Yorka je razkrila, da v vročih dnevih na urgenci beležijo več obiska zaradi zlorabe različnih substanc, razpoloženjskih in anksioznih motenj, tudi shizofrenije.
Ko je vroče, se znojimo, telo se tako ohlaja. Aktiven človek lahko z znojem izgubi tudi do deset litrov vode na dan, izgubljeno tekočino pa je nujno nadomestiti s pitjem (vode), sicer lahko to vodi v dehidracijo, dehidrirano telo pa se ne more več ohlajati z znojenjem. Če postane prevroče, če se pregreje, se tudi znojimo ne več, telesna temperatura naraste, zaradi tega pa trpijo vsi organi, tudi možgani. Ko telesna temperatura naraste, ti mišicam sporočijo, naj upočasnijo, in nastopi utrujenost, toplotna izčrpanost; simptomi vključujejo vrtoglavico, motnje vida, močno žejo, slabost.
Trpi srce
Vročina vpliva tudi na kakovost zraka, teže je dihati, pojavljajo se povišane koncentracije ozona. Ker nastaja v onesnaženem zraku in vročem vremenu, je njegovim škodljivim vplivom izpostavljen vsak, ki je v tistem času na prostem, zlasti pa so zanje dovzetni otroci, starejši ljudje, delavci na prostem in (rekreativni) športniki. Vdihavanje ozona lahko povzroči številne zdravstvene težave (denimo kašljanje, draženje grla), slabo vpliva tudi na številne kronične bolezni (bronhitis, srčne bolezni, astma), težave lahko povzroča tudi sicer zdravim.
V vročini ima tudi srce več dela; ko se telo segreje, se razširijo žile, to zniža krvni pritisk, zato mora srce močneje in hitreje črpati kri, da ta hitreje kroži in pomaga koži pri ohlajanju. Ljudje s srčno-žilnimi boleznimi so pri visokih temperaturah še posebno ogroženi. Dvig temperature vpliva na spanje, krati ga, to pa negativno vpliva na zdravje.
