ZDRAVJE
Raziskava kaže, kako sta povezana sedenje in tesnoba
Če preveč sedite, kratko- in dolgoročno škodite telesu.
Odpri galerijo
Vodi lahko v slabo držo. FOTO: Getty Images
Več ko se gibamo in več ko vadimo, bolj koristimo telesu, nižamo tveganje za nastanek različnih bolezni in prezgodnjo smrt, višamo fleksibilnost, bolje porabljamo kalorije, celo krepimo domišljijo in ustvarjalnost.
Izsledki avstralske raziskave kažejo, da imajo posamezniki z nizko ravnijo energije, ki se pripisuje predolgemu sedenju, višje tveganje za razvoj tesnobe. Anksioznost in sedeči način življenja sta povezana prek slabe kakovosti spanca, slabega metabolnega zdravja in socialne izolacije.
Dolgotrajno sedenje lahko vodi v slabo držo, ta pa v bolečine v hrbtenici, vratu, rokah in nogah. Če sedimo zavaljeni v fotelj, si lahko pretirano raztegnemo hrbtenične vezi in diske. Rešitev: več gibanja, bodite bolj aktivni in se večkrat na dan raztegnite. Ko delate, sedite pravilno, zaslon računalnika naj bo v višini oči, svetujejo zdravniki.
Glede na izsledke nove raziskave, ki so jo opravili raziskovalci z univerze Illinois, preveč sedenja moti pozornost, kar pomeni, da vas bodo sodelavci (ali domači, če delate doma) hitro odvrnili od dela, manj ste zmožni premagovati moteče dejavnike. In tudi razmišljali boste težje: študenti, ki so med poukom stali, so se bolje odrezali od tistih, ki so ves čas sedeli, kažejo izsledki raziskave teksaške univerze, objavljene v mednarodni publikaciji za promocijo zdravja in izobraževanje. Poleg tega so tisti, ki so stali, pokurili več kalorij kot sedeči kolegi.
Slednje pomeni, da lahko dolgotrajno sedenje vodi v kopičenje kilogramov. Tisti, ki dneve preživljajo stoje, bodo porabili tudi tisoč kilokalorij več kot tisti, ki večinoma sedijo, je pokazala tudi neka druga raziskava. Dolgotrajno sedenje brez vstajanja in gibanja lahko vodi v nastajanje krvnih strdkov. In še: z vsako uro sedenja izgubimo dve uri življenja, pravi James Levine s klinike Mayo.
Izsledki avstralske raziskave kažejo, da imajo posamezniki z nizko ravnijo energije, ki se pripisuje predolgemu sedenju, višje tveganje za razvoj tesnobe. Anksioznost in sedeči način življenja sta povezana prek slabe kakovosti spanca, slabega metabolnega zdravja in socialne izolacije.
Dolgotrajno sedenje lahko vodi v slabo držo, ta pa v bolečine v hrbtenici, vratu, rokah in nogah. Če sedimo zavaljeni v fotelj, si lahko pretirano raztegnemo hrbtenične vezi in diske. Rešitev: več gibanja, bodite bolj aktivni in se večkrat na dan raztegnite. Ko delate, sedite pravilno, zaslon računalnika naj bo v višini oči, svetujejo zdravniki.
Preveč sedenja moti pozornost.
Glede na izsledke nove raziskave, ki so jo opravili raziskovalci z univerze Illinois, preveč sedenja moti pozornost, kar pomeni, da vas bodo sodelavci (ali domači, če delate doma) hitro odvrnili od dela, manj ste zmožni premagovati moteče dejavnike. In tudi razmišljali boste težje: študenti, ki so med poukom stali, so se bolje odrezali od tistih, ki so ves čas sedeli, kažejo izsledki raziskave teksaške univerze, objavljene v mednarodni publikaciji za promocijo zdravja in izobraževanje. Poleg tega so tisti, ki so stali, pokurili več kalorij kot sedeči kolegi.
Slednje pomeni, da lahko dolgotrajno sedenje vodi v kopičenje kilogramov. Tisti, ki dneve preživljajo stoje, bodo porabili tudi tisoč kilokalorij več kot tisti, ki večinoma sedijo, je pokazala tudi neka druga raziskava. Dolgotrajno sedenje brez vstajanja in gibanja lahko vodi v nastajanje krvnih strdkov. In še: z vsako uro sedenja izgubimo dve uri življenja, pravi James Levine s klinike Mayo.
