To je eden najboljših kazalnikov dolgoživosti
Ohranjanje fizične aktivnosti je, predvsem ko postajamo starejši, eden od najboljših načinov za upočasnitev procesa staranja, saj z njo zmanjšamo tveganje za debelost in srčno-žilne bolezni, blažimo simptome menopavze, krepimo duševno zdravje ... Dobra novica je, da ni nikoli prepozno začeti, zato poglejmo, kaj je ključno v posameznih obdobjih.
Štirideseta leta
Če ste vstopili v peto desetletje svojega življenja in doslej vadbi niste posvečali pozornosti, ob tem pa menite, da bo šlo tako v nedogled, saj vam telo odlično služi, premislite še enkrat. Nedavna študija Univerze Stanford v ZDA je pokazala, da se pospešeno staramo pri dveh mejnikih, prvi je okrog 44. leta, drugi, ko je za nami 60. rojstni dan; tedaj nas doleti nekaj dramatičnih sprememb, denimo propadanje mišic ter zmanjšana sposobnost učinkovite presnove ogljikovih hidratov in alkohola. Perimenopavza pri ženskah je posebno poglavje, saj se zniža raven estrogena, mišična masa dramatično upade, kosti so na poti v osteoporozo. Ko imamo manj mišične mase, porabimo manj kalorij, izgubimo moč in stabilnost.
Dobra novica je, da lahko vadba prepreči oz. upočasni te procese, odličen začetek je dvigovanje uteži, dobrodošle so vaje z lastno težo, kot so počepi, deska, sklece. V tedenski urnik naj bi vključili tudi (srednjeintenzivno) kardiovadbo, saj je dobrodošla za naše srce, zmanjša namreč nabiranje oblog v arterijah in pomaga znižati raven slabega holesterola, denimo hitra hoja, nordijska hoja, počasen tek, kolesarjenje, tudi vrtnarjenje.
Petdeseta leta
Študija Univerze v Britanski Kolumbiji, ki je vključevala 3600 moških in žensk, starejših od 50 let, je pokazala, da imajo tisti z večjo mišično maso manjše tveganje za smrt zaradi vseh glavnih vzrokov, zato so raziskovalci zaključili, da je to eden najboljših kazalnikov dolgoživosti. »Z ohranjanjem mišične mase lahko zmanjšate tveganje za kronične bolezni, kot so diabetes tipa 2 in bolezni srca,« pravi avtorica dr. Teresa Liu-Ambrose. Odličen način za boj proti fizičnim spremembam in izzivom srednjih let je kolesarjenje, saj krepi srce in pljuča, kuri kalorije in ne obremenjuje kosti, sklepov in vezi; prijazno je tudi do kolen, po nekaterih podatkih namreč za bolečinami v njih trpi vsak peti človek, starejši od 45.
Šestdeseta leta
»Ključna stvar v tem desetletju je, da se gibljemo,« pravi James Goodwin iz Centra za zdravje možganov, »saj telovadba sproži proces v možganih, imenovan nevrogeneza, to je rast novih možganskih celic, in študije kažejo, da če ostanemo fizično aktivni, zmanjšamo tveganje za kognitivni upad in celo alzheimerjevo bolezen«. Da bi to dosegli, ne potrebujemo članarine v telovadnici, osredotočimo se na dejavnosti, ki jih imamo radi, morda ples, tenis, poglavitno je, da ne obsedimo – dlje ko mirujemo, težje je vstati in iti na sprehod.
Dlje ko mirujemo, težje je vstati in iti na sprehod.
Krepiti moramo mobilnost, saj nam ta v kombinaciji z močjo in ravnotežjem občutno izboljša kakovost življenja, manjša je nevarnost za padce, lažje opravljamo vsakodnevne naloge oz. dlje ostanemo neodvisni od drugih. Morda se vpišemo na jogo ali pilates, tako bomo krepili tudi prijateljske vezi in s tem mentalno zdravje.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
