Razstrupljanje in holesterol: kaj je res in kaj ni
Razlog za razstrupljanje izhaja iz ideje, da se v telesu kopičijo strupi in da je skrivnost za izboljšanje zdravja v tem, da jih odstranimo.
Ljudje imajo vtis, da so v telesu orožja za množično uničevanje in da jih bo »izpiranje« nekako izboljšalo.
Čudoviti stroj samoregulacije
Vendar ima naše telo samo po sebi veliko filtrov. Naše ledvice, jetra, koža in mehur ... vsi delujejo za odstranjevanje toksinov in odpadkov. Ljudje pogosto pozabljajo, da je naše telo čudovit stroj, ki se zna samoregulirati.
Obstaja pa potencialni placebo učinek, ki se včasih pojavlja ob t. i. razstrupljanju. Ko se ljudje odločijo zanj, po navadi pijejo več vode in uživajo manj dodanega sladkorja kot običajno.
Če drugače jedo težko, predelano hrano in jo nato zamenjajo za smutije iz sadja in zelenjave, bodo seveda uživali prednosti zmanjšanega vnosa dodanih sladkorjev in maščob.
Hrana, bogata z rafiniranimi ogljikovimi hidrati, kot so beli kruh in peciva, lahko namreč povzroči dvig krvnega sladkorja, nato pa energija pade, ko se raven glukoze spet zniža.
Medtem ko se nekateri ljudje med razstrupljanjem počutijo polne energije, so lahko drugi zaradi majhnega vnosa kalorij povsem izčrpani, imajo drisko ali, nasprotno, zaprtje.
Razumevanje holesterola
Kar dve tretjini odraslih Slovencev ima povišan holesterol. Povišan krvni tlak in vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, pri nas še vedno najpogostejšega vzroka smrti. A z zdravim življenjskim slogom lahko naredimo veliko.
Holesterol je vosku podobna snov, ki nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji v jetrih nastajajo žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne, da telo prebavi maščobe, ki jih dobi s hrano.
Ker je holesterol v vodi netopen, se po krvi prenaša vezan v spojine, ki jih imenujemo lipoproteini. Ločimo lipoproteine z majhno gostoto (LDL), lipoproteine z zelo majhno gostoto (VLDL) in ostanke VLDL, lipoproteine z veliko gostoto (HDL). LDL imenujemo tudi škodljivi holesterol, saj se lahko kopiči v žilni steni.
HDL je po drugi strani koristen, saj iz žilnih sten odstranjuje škodljivi holesterol. Če si prizadevamo za zdravje, je naš cilj, da imamo v krvi manj škodljivega LDL in več HDL.
Upočasnimo napredovanje ateroskleroze
Holesterol je eden najpomembnejših dejavnikov pri ohranjanju možganskega zdravja in funkcionalnosti. Ni torej zgolj škodljiva, temveč nujno potrebna sestavina našega telesa. Vsakršna motnja v zapletenem sistemu za njegovo uravnavanje v telesu pa se kaže v pospešeni aterosklerozi in povečanem tveganju za srčni infarkt.
Kadar je v telesu preveč holesterola, se odlaga v žilah, kjer tvori oblogo ali leho. Ta proces imenujemo ateroskleroza. Ko posamezni organi in organski sistemi zaradi oviranega pretoka krvi ne dobijo dovolj hranil za nemoteno delovanje, se pojavijo klinični znaki.
Če obloga ali leha poči, pride njena vsebina v stik s krvjo in nastane krvni strdek. Ta žilo še bolj zoži ali jo celo popolnoma zapre, kar je smrtno nevarno.
Znani so različni vzroki za povečano vsebnost holesterola (ali tako imenovano hiperholesterolemijo) v krvnem obtoku, glavna pa sta neustrezna prehrana s prevelikim vnosom nasičenih maščob in nekatere bolezni (na primer sladkorna bolezen, bolezni ščitnice).
Največkrat so poleg dedne nagnjenosti k hiperholesterolemiji pomembne nezdrave življenjske navade: mastna in kalorično preobilna hrana, telesna nedejavnost, kajenje.
Znižanje holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog.
Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšamo za 20 odstotkov.
Transmaščobne kisline – pomemben dejavnik tveganja
Jajca smo dolgo videli kot sovražnike srčno-žilnega zdravja. Živilo, ki v rumenjaku vsebuje približno 200 mg holesterola, ni več eno od odsvetovanih.
Nekaj povsem drugega so transmaščobne kisline (TMK), ki dvignejo LDL-holesterol, posredno pa tudi pojavnost infarkta. Transmaščobne kisline so prepoznane kot pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Večina zaužitih TMK je povezana z industrijskimi transmaščobami, katerih vir so delno hidrogenirane maščobe.
TMK nastanejo pri toplotni obdelavi rastlinskih olj in jih najdemo v ocvrti hrani, margarini in industrijsko pripravljenih slaščicah. Dnevno zaužitje petih gramov transnenasičenih maščobnih kislin (približno dva odstotka dnevnega energijskega vnosa) poveča tveganje za srčni infarkt za 20 odstotkov.
V nekaterih regijah in državah je zato njihova uporaba v prehranski industriji zakonsko omejena, na Danskem celo prepovedana.Čeprav se razstrupljanje lahko zdi privlačno zaradi obljube hitre rešitve, njegove koristi niso podprte z znanstvenimi dokazi.
Namesto tega je za dolgoročno zdravje bolj učinkovito skrbeti za uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog. Podobno je upravljanje holesterola z rednim testiranjem, prehranskimi prilagoditvami in zdravili, kadar je potrebno, ključnega pomena za preprečevanje srčno-žilnih bolezni.
Razumevanje teh vidikov posameznikom omogoča, da sprejemajo informirane odločitve o svojem zdravju, ki presegajo privlačnost velnes trendov.
