NA ZDRAVJE
Razvoj talentov je steber napredka
Prepoznavanje nadarjenih bi se moralo začeti že pri predšolskih otrocih, saj je zgodnje odkrivanje ključnega pomena.
Odpri galerijo
Otrok ne smemo omejevati, kvečjemu usmerjati. FOTO: Ridofranz/Getty Images
V Sloveniji za nadarjene otroke in mladostnike s številnimi raznolikimi obogatitvenimi programi in dejavnostmi inovativno skrbi veliko šol. Dobre prakse želimo povezati in širiti med vsemi šolami ter mentorji, pravijo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF) in Zavodu za izobraževanje Koper (UMMI), ki sta se povezala v Mrežo ustvarjalnosti in nadarjenosti (MUN). Zato bodo v okviru MUN od 20. do 22. oktobra v Ankaranu organizirali srečanje nadarjenih in njihovih učiteljev z naslovom Spodbujanje nadarjenih v ustvarjalnost in inovativnost, ki ga podpirata tudi Mestna občina Koper ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski, preživninski sklad RS. Šolarji se bodo lahko udeležili aktivnih delavnic, se pogovarjali z umetniki in raziskovalci.
»Vsestranski razvoj talentov je nosilni steber naše prihodnosti, človeškega razvoja in napredka na številnih področjih, zato je treba nadarjenim učencem in dijakom ponuditi dodatne vsebine (delavnice, srečanja, tabori), ki so se v preteklosti že izvajale, vendar so bile zaradi spremembe zakonodaje in posledično pomanjkanja finančnih sredstev ukinjene,« sporočata organizatorja tabora, ki je namenjen učencem 9. razreda in vsem srednješolcem, ki želijo pridobiti dodatno znanje in splesti nova poznanstva. Ravno po epidemiji je čas, da nadarjenim ponudimo obogatitvene programe, saj so bile v zadnjem letu zaradi šolanja na daljavo dodatne vsebine okrnjene.
»Prepoznavanje nadarjenih bi se moralo začeti že pri predšolskih otrocih, saj je zgodnje odkrivanje ključnega pomena, in bi moralo potekati po celotni izobraževalni vertikali – to pomeni od vrtca do fakultete,« je prepričana dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič z UP PEF. »Žal se sledenje nadarjenim mladostnikom zaključi s srednjo šolo. Odrasle v sistemu zelo hitro izgubimo, saj se na fakultetah ne osredotoča na nadaljnje razvijanje njihovih intelektualnih sposobnosti in kompetenc. Kot družba bi morali vložiti svoj čas in delati z nadarjenimi,« poudarja strokovnjakinja s področja odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci.
Dr. Gabrijelčičeva izpostavlja tudi razlikovanje učne uspešnosti od nadarjenosti, ki nista vedno povezani, zato se nadarjenosti ne sme evidentirati na podlagi ocen. Nadarjeni učenec oziroma dijak je sicer pogosto tudi učno uspešen, čeprav poznamo tudi primere, ki temu ne pritrjujejo. In prav te mlade najhitreje izgubimo.
Delo z nadarjenimi pri nas urejajo zakonodaja in druge programske podlage za obogatitvene programe in dejavnosti, vendar so dokaj skope, specifičnih navodil najdemo le malo, ugotavljajo na pedagoški fakulteti. Delo z nadarjenimi (tudi oktobrsko srečanje) pa je pomembno za socialno integracijo nadarjenih in zadovoljevanje njihovih temeljnih intelektualnih, socialnih in čustvenih potreb. Na srečo imamo v Sloveniji veliko mentorjev, ki se z veliko vnemo in pogosto samoiniciativno trudijo skrbeti, da talenti ne usahnejo in se porazgubijo v povprečnosti.
Nadarjen učenec oziroma dijak je sicer pogosto tudi učno uspešen, čeprav poznamo primere, ki temu ne pritrjujejo. FOTO: Anastasia Dobrusina/Getty Images
Od vrtca do univerze
»Prepoznavanje nadarjenih bi se moralo začeti že pri predšolskih otrocih, saj je zgodnje odkrivanje ključnega pomena, in bi moralo potekati po celotni izobraževalni vertikali – to pomeni od vrtca do fakultete,« je prepričana dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič z UP PEF. »Žal se sledenje nadarjenim mladostnikom zaključi s srednjo šolo. Odrasle v sistemu zelo hitro izgubimo, saj se na fakultetah ne osredotoča na nadaljnje razvijanje njihovih intelektualnih sposobnosti in kompetenc. Kot družba bi morali vložiti svoj čas in delati z nadarjenimi,« poudarja strokovnjakinja s področja odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci.
Dr. Gabrijelčičeva izpostavlja tudi razlikovanje učne uspešnosti od nadarjenosti, ki nista vedno povezani, zato se nadarjenosti ne sme evidentirati na podlagi ocen. Nadarjeni učenec oziroma dijak je sicer pogosto tudi učno uspešen, čeprav poznamo tudi primere, ki temu ne pritrjujejo. In prav te mlade najhitreje izgubimo.
Kako je v tujini?
Cena na udeleženca tabora v Ankaranu znaša 150 evrov, na voljo je 60 mest, prijava je mogoča do konca maja. »Tudi v ZDA tovrstni tabori spadajo v dopolnilni program, ki ga financirajo starši, razlika je samo v tem, da morajo ameriški učitelji, ki delajo z nadarjenimi, pridobiti poseben certifikat. Na Hrvaškem to področje zakonsko ni urejeno, vendar se vseeno izvajajo aktivnosti (npr. na Reki vsako leto poteka Teden nadarjenih),« pojasnjujejo organizatorji.
Cena na udeleženca tabora v Ankaranu znaša 150 evrov, na voljo je 60 mest, prijava je mogoča do konca maja. »Tudi v ZDA tovrstni tabori spadajo v dopolnilni program, ki ga financirajo starši, razlika je samo v tem, da morajo ameriški učitelji, ki delajo z nadarjenimi, pridobiti poseben certifikat. Na Hrvaškem to področje zakonsko ni urejeno, vendar se vseeno izvajajo aktivnosti (npr. na Reki vsako leto poteka Teden nadarjenih),« pojasnjujejo organizatorji.
Delo z nadarjenimi pri nas urejajo zakonodaja in druge programske podlage za obogatitvene programe in dejavnosti, vendar so dokaj skope, specifičnih navodil najdemo le malo, ugotavljajo na pedagoški fakulteti. Delo z nadarjenimi (tudi oktobrsko srečanje) pa je pomembno za socialno integracijo nadarjenih in zadovoljevanje njihovih temeljnih intelektualnih, socialnih in čustvenih potreb. Na srečo imamo v Sloveniji veliko mentorjev, ki se z veliko vnemo in pogosto samoiniciativno trudijo skrbeti, da talenti ne usahnejo in se porazgubijo v povprečnosti.
