Rdeča za v solato, rumena za golaž

Brez čebule si težko predstavljamo vsakdanjo kuhinjo. Je osnova za številne jedi, zlasti omake, golaže, enolončnice, pečemo jo z mesom, dodajamo k mesnim juham in podobno. Za golaž jo drobno sesekljamo, za govejo juho le prerežemo na pol, v sendvič nadevamo narezano na kolobarje. To večinoma obvladamo, toda ali vemo, katero vrsto uporabiti za katero jed? Poglejmo najprej, katere vrste oziroma sorte čebule rastejo po naših vrtovih in jih lahko kupimo na tržnici. Najbolj znana delitev je po barvi, ločimo namreč rumeno, rdečo in belo, potem poznamo še šalotko, mlado čebulo, stoletno čebulo, pa najbrž smo še katero pozabili omeniti.

Med naštetimi je najbolj priljubljena in uporabljana rumena, te največ pridelamo na vrtovih, največ je je tudi na policah trgovin. Kar ni nič čudnega, saj je v kulinariki univerzalna. Okusna je tako surova kot pražena, pečena ali kuhana, res pa je, da je surova precej ostrejša v primerjavi s preostalimi sortami. Najpogosteje jo uporabljamo za pripravo jedi, saj se med praženjem oziroma kuhanjem dobesedno raztopi. V golažu, denimo, ki se kuha uro ali več, sploh ne najdemo koščkov čebule.

Tudi bela je precej ostrega okusa, vendar je blažja od rumene. Je čvrstejše strukture, zato jo lahko na primer polnimo z različnimi nadevi in spečemo. Še bolj blaga je rdeča, ki jo uživamo predvsem surovo, narezano na tanke kolobarje jo dodajamo hamburgerjem ali sendvičem. V kulinariki je posebno cenjena šalotka, ki jo na najvišje mesto postavljajo tudi vrhunski kuharji, to je drobna čebula precej blagega in sladkega okusa. Lahko jo pražimo ali surovo zrežemo v solato, drobno sesekljano zamešamo v zelenjavni ali skutni namaz. Zelo dobre so tudi vložene v kis. Spomladi se bomo veselili mlade čebule, ki jo uživamo celo, s sočnim zelenjem vred. Nepogrešljiva je na piknikih, kot priloga jedem z žara, drobno sesekljano pa kot šalotko dodajamo v namaze, solate in priloge. Če mlado čebulo pustimo, da se odebeli, je prav imenitna za solate, prav tako jo lahko vložimo v kis.