MLETA PAPRIKA
Rdeči prah za okus in barvo
Mleta paprika pride do izraza v kuhanih jedeh; potresemo jo lahko tudi po svežih, v tem primeru nima tako močnega okusa, temveč je bolj zanimiva zaradi barve.
Odpri galerijo
Nekoč nas je obiskala starejša izkušena gospodinja, in ko smo kuhali kosilo, je v nekem trenutku odprla omarico z začimbami, jih malo prelagala in zgroženo dejala: »Nimaš rdeče paprike?« Slišati je bilo kot najhujši greh in znak, da ne morem biti prav dobra kuharica. Res je, rdečo papriko najdemo tako rekoč v vsaki kuhinji, saj je izjemno uporabna začimba, uporabljamo pa jo tako v kuhanih kot v svežih jedeh, v golažu, enolončnicah in v sveži skuti s sesekljanim drobnjakom.
Pri nakupu in uporabi bodimo pozorni, saj nam trgovci ponujajo dva okusa: navadno sladko in pekočo mleto papriko. Slednjo je treba še posebno previdno odmerjati, saj bo jed zlahka preveč pekoča. Zanimivo je, da bolj ko je barva intenzivna, milejši je okus. Barva je seveda odvisna od barve plodov in se spreminja od svetlo oranžne do zelo temno rdeče. Prav tako je od vrste odvisen okus, k pekoči papriki nekateri proizvajalci dodajajo čili oziroma kajenski poper in tako dobijo pekočo.
Pekoča mleta paprika izvira iz Južne Amerike, danes pa med največje proizvajalke sodijo tudi Španija, Kalifornija in Madžarska. Prav paprika naših sosedov vzbuja med poznavalci prav posebno spoštovanje. Zrele plodove posušijo na soncu in zmeljejo, s semeni vred. Posebno cenjena je tudi prekajena mleta paprika, ki jo proizvajajo predvsem v Španiji in Južni Ameriki, zanimiva pa je zato, ker daje jedem podoben okus, kot če bi jih kuhali na odprtem ognju, kot nekoč.
Mleta paprika, pekoča ali sladka, je uporabna v številnih jedeh, sami pa presodimo, kdaj bi radi, da jed zapeče ali naj bo bolj mila. Mleto dodajamo enolončnicam in juham, obvezna je v golažu. Okus bo še bolj izrazit, če jo potresemo po jedi že med praženjem, na primer mesa za golaž. Vendar previdno, če jo pri tem zažgemo, bo postala grenka. Ščep ali dva dodamo k marinadi za meso ali ribe, ki jih bomo pekli na žaru, v pečici ali ponvi. Z rdečo papriko poživimo okus in barvo jajčne omlete, potresemo jo po krompirju, medtem ko se peče.
Mlete paprike ne kupujmo na zalogo, saj precej hitro izgublja vonj in okus. Najbolje je, da jo kupujemo v manjši embalaži in jo porabimo v nekaj mesecih.
Pri nakupu in uporabi bodimo pozorni, saj nam trgovci ponujajo dva okusa: navadno sladko in pekočo mleto papriko. Slednjo je treba še posebno previdno odmerjati, saj bo jed zlahka preveč pekoča. Zanimivo je, da bolj ko je barva intenzivna, milejši je okus. Barva je seveda odvisna od barve plodov in se spreminja od svetlo oranžne do zelo temno rdeče. Prav tako je od vrste odvisen okus, k pekoči papriki nekateri proizvajalci dodajajo čili oziroma kajenski poper in tako dobijo pekočo.
Pekoča mleta paprika izvira iz Južne Amerike, danes pa med največje proizvajalke sodijo tudi Španija, Kalifornija in Madžarska. Prav paprika naših sosedov vzbuja med poznavalci prav posebno spoštovanje. Zrele plodove posušijo na soncu in zmeljejo, s semeni vred. Posebno cenjena je tudi prekajena mleta paprika, ki jo proizvajajo predvsem v Španiji in Južni Ameriki, zanimiva pa je zato, ker daje jedem podoben okus, kot če bi jih kuhali na odprtem ognju, kot nekoč.
Uporabljamo jo v majhnih količinah, res le kot začimbo.
Mleta paprika, pekoča ali sladka, je uporabna v številnih jedeh, sami pa presodimo, kdaj bi radi, da jed zapeče ali naj bo bolj mila. Mleto dodajamo enolončnicam in juham, obvezna je v golažu. Okus bo še bolj izrazit, če jo potresemo po jedi že med praženjem, na primer mesa za golaž. Vendar previdno, če jo pri tem zažgemo, bo postala grenka. Ščep ali dva dodamo k marinadi za meso ali ribe, ki jih bomo pekli na žaru, v pečici ali ponvi. Z rdečo papriko poživimo okus in barvo jajčne omlete, potresemo jo po krompirju, medtem ko se peče.
Mlete paprike ne kupujmo na zalogo, saj precej hitro izgublja vonj in okus. Najbolje je, da jo kupujemo v manjši embalaži in jo porabimo v nekaj mesecih.