SLASTNO
Recept s kvinojo: polnjeni paradižniki
Na dobro založeni tržnici se splača pogledati, ali ima kdo sorto paradižnika, ki je še posebno primeren za polnjenje.
Odpri galerijo
Nekateri menijo, da je kvinoja žito prihodnosti, ker dobro prenaša sušo. FOTO: Etienne Voss/Getty Images
Današnji recept je daljši, zato bo zgodba malo krajša. To je tako kot pravljica o jari kači in steklem polžu. S tem so me hecali v otroštvu in seveda nadaljujem izročilo. Otrok bi rad slišal pravljico. Vprašaš, ali bi raje tisto o steklem polžu ali o jari kači. Ko izbere, poveš o tem vse najslabše. Ta pravljica je čisto kratka, ni preveč zanimiva, ne bo ti všeč. In kot je pričakovati, izbere drugo. Tudi o tej poveš nekaj podobnega. Pravljice imajo ne nazadnje le en namen, da se pripovedujejo in da jih nekdo bere ali posluša.
Moja današnja kratka zgodba je o zadnjih paradižnikih. V mislih imam paradižnike z vrta. Res smo se navadili, da lahko jemo sveže paradižnike tudi za silvestrovo. Ker nam je ponujeno in dostopno, še ne pomeni, da je v redu. Podobno razmišljam o kvinoji. Ja, neke vrste žito iz Južne Amerike. Ocenjujejo, da jo kot izjemno hranljivo in zdravilno rastlino poznajo več kot pet tisoč let, velika številka. Zeleni del pripravljajo kot recimo pri nas blitvo, drobcena zrna pa kot žito. Rastlina, ki dobro prenaša sušo, bo morda kdaj zanimiva tudi za naše okolje.
Poznam res zanimiv recept za s kvinojo polnjene paradižnike. Na dobro založeni tržnici se splača pogledati, ali ima kdo sorto paradižnika, ki je še posebno primeren za polnjenje. Takšni paradižniki so v sredi bolj votli, imajo tudi malo semenske sredice. Pri nas smo jih našli na vrtu. Kvinojo lahko skuhate vnaprej in si tako organizirate čas priprave, še posebno če boste polnili in pekli več paradižnikov.
To je zgodba o paradižnikih, ampak so zadnji. In o kvinoji, ampak dokler prihaja od daleč, jo iz ekoloških razlogov odsvetujem, da bi bila pogosto na jedilniku.
Moja današnja kratka zgodba je o zadnjih paradižnikih. V mislih imam paradižnike z vrta. Res smo se navadili, da lahko jemo sveže paradižnike tudi za silvestrovo. Ker nam je ponujeno in dostopno, še ne pomeni, da je v redu. Podobno razmišljam o kvinoji. Ja, neke vrste žito iz Južne Amerike. Ocenjujejo, da jo kot izjemno hranljivo in zdravilno rastlino poznajo več kot pet tisoč let, velika številka. Zeleni del pripravljajo kot recimo pri nas blitvo, drobcena zrna pa kot žito. Rastlina, ki dobro prenaša sušo, bo morda kdaj zanimiva tudi za naše okolje.
Poznam res zanimiv recept za s kvinojo polnjene paradižnike. Na dobro založeni tržnici se splača pogledati, ali ima kdo sorto paradižnika, ki je še posebno primeren za polnjenje. Takšni paradižniki so v sredi bolj votli, imajo tudi malo semenske sredice. Pri nas smo jih našli na vrtu. Kvinojo lahko skuhate vnaprej in si tako organizirate čas priprave, še posebno če boste polnili in pekli več paradižnikov.
FOTO: Hana Splichal
Polnjeni paradižniki
4 večji paradižniki (ali 6–8 manjših)
100 g kvinoje
200 ml vode
2 žlici oljčnega olja
drobna čebula, najboljše rdeča
majhna bučka
naribana lupina pol limone
sok pol limone
100 g koruze v zrnju
žlica graha
sol
sveže mlet poper
žlica pesta (po želji)
Izberite čvrste, zrele, gladke in sijoče paradižnike. Najboljši so široki s ploščatim spodnjim delom, da se v pekaču ne bodo prevračali. Odrežite jim pokrovčke z nastavkom za pecelj vred in z žličko izdolbite samo semensko sredico. Pokrovčke prihranite. Paradižnike obrnite na glavo, da se izcedijo.
Kvinojo skuhajte v rahlo soljeni vodi. Ko zavre, zmanjšajte temperaturo, počasi naj vre kakšnih deset minut oziroma dokler ne vpije vse tekočine. Na izklopljenem štedilniku naj ostane pokrita in še nekaj minut, nato jo zrahljajte z dvojimi vilicami, da se dvigne sopara. Pustite odkrito, da se ohladi.
Če boste uporabili svežo (zamrznjeno) koruzo in grah, skuhajte v malo vode in odcedite.
Vključite pečico (220 stopinj) in pripravite nizek pekač, primerne velikosti. Najboljše je, da paradižniki zapolnijo pekač.
Bučko narežite na mini kvadratke, ki so po velikosti podobni grahu in koruzi. Naribana bi se v nadevu izgubila.
Nasekljajte čebulo. Dobro okrtačite in naribajte pol limone (ekološko pridelane, brez škodljivih snovi na lupini). Nato jo prerežite in iz polovice iztisnite sok.
Na žlici segretega olja počasi pražite čebulo, da postekleni, dodajte bučke in limonino lupinico. Radodarno solite in poprajte. Pražite nekaj minut, da se bučke rahlo zmehčajo, ostati morajo čvrste. Dodate sok limone, lahko tudi izdolbeno sredico paradižnikov (brez semen) in izcejen sok. Na hitro popražite, da vsa tekočina izpari.
Zmešajte kvinojo, koruzo, grah in bučko. Poskusite, ali je nadev dovolj močno začinjen. Po želji dodate žlico domačega pesta iz bazilike ali čemaža.
Z nadevom napolnite paradižnike. Z žličko potlačite nadev, pokrijte s prihranjenim pokrovčkom in zlagajte v naoljen pekač. Po vrhu pokapljajte z oljem.
Pecite v prej ogreti pečici približno 20 minut, odvisno od velikosti paradižnikov.
Ponudite tople ali ohlajene.
4 večji paradižniki (ali 6–8 manjših)
100 g kvinoje
200 ml vode
2 žlici oljčnega olja
drobna čebula, najboljše rdeča
majhna bučka
naribana lupina pol limone
sok pol limone
100 g koruze v zrnju
žlica graha
sol
sveže mlet poper
žlica pesta (po želji)
Izberite čvrste, zrele, gladke in sijoče paradižnike. Najboljši so široki s ploščatim spodnjim delom, da se v pekaču ne bodo prevračali. Odrežite jim pokrovčke z nastavkom za pecelj vred in z žličko izdolbite samo semensko sredico. Pokrovčke prihranite. Paradižnike obrnite na glavo, da se izcedijo.
Kvinojo skuhajte v rahlo soljeni vodi. Ko zavre, zmanjšajte temperaturo, počasi naj vre kakšnih deset minut oziroma dokler ne vpije vse tekočine. Na izklopljenem štedilniku naj ostane pokrita in še nekaj minut, nato jo zrahljajte z dvojimi vilicami, da se dvigne sopara. Pustite odkrito, da se ohladi.
Če boste uporabili svežo (zamrznjeno) koruzo in grah, skuhajte v malo vode in odcedite.
Vključite pečico (220 stopinj) in pripravite nizek pekač, primerne velikosti. Najboljše je, da paradižniki zapolnijo pekač.
Bučko narežite na mini kvadratke, ki so po velikosti podobni grahu in koruzi. Naribana bi se v nadevu izgubila.
Nasekljajte čebulo. Dobro okrtačite in naribajte pol limone (ekološko pridelane, brez škodljivih snovi na lupini). Nato jo prerežite in iz polovice iztisnite sok.
Na žlici segretega olja počasi pražite čebulo, da postekleni, dodajte bučke in limonino lupinico. Radodarno solite in poprajte. Pražite nekaj minut, da se bučke rahlo zmehčajo, ostati morajo čvrste. Dodate sok limone, lahko tudi izdolbeno sredico paradižnikov (brez semen) in izcejen sok. Na hitro popražite, da vsa tekočina izpari.
Zmešajte kvinojo, koruzo, grah in bučko. Poskusite, ali je nadev dovolj močno začinjen. Po želji dodate žlico domačega pesta iz bazilike ali čemaža.
Z nadevom napolnite paradižnike. Z žličko potlačite nadev, pokrijte s prihranjenim pokrovčkom in zlagajte v naoljen pekač. Po vrhu pokapljajte z oljem.
Pecite v prej ogreti pečici približno 20 minut, odvisno od velikosti paradižnikov.
Ponudite tople ali ohlajene.
