Redno ga pregledujmo

Srce potiska kri po žilah. Ko se skrči, jo potisne. To je sistolični oziroma zgornji tlak. Ko se srce razširi, se kri vrača v srce, pritisk na stene žil se zmanjša. To je diastolični ali spodnji krvni tlak. Normalne vrednosti so okrog 120/80 mm Hg, ko merjenja pokažejo vztrajno povišane vrednosti nad 140/90 mm Hg, je čas za obisk zdravnika. Zvišan je lahko le sistolični ali diastolični krvni tlak ali pa sta zvišana oba. Hipertenzija oziroma visok krvni tlak pogosto ne povzroča simptomov, lahko pa vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so srčno-žilne bolezni, možganska kap in bolezni ledvic.

»Ob odkriti hipertenziji je nujen celovit pristop,« pojasnjuje Ivanka Brus, koordinatorka farmacevtske skrbi za hipertenzijo pri Lekarniški zbornici Slovenije. »Pri večini bolnikov z arterijsko hipertenzijo zgolj sprememba življenjskega sloga za ureditev krvnega tlaka ne zadostuje. Za doseganje optimalnega nadzora krvnega tlaka je potrebna uvedba antihipertenzijskih zdravil z različnimi mehanizmi delovanja, ki dokazano znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo srčno-žilne dogodke ter srčno-žilno obolevnost in smrtnost. Nujne so tudi spremembe življenjskega sloga, ki vključujejo zmanjšanje vnosa soli, redno telesno aktivnost, vzdrževanje zdrave telesne teže, omejitev uživanja alkohola in prenehanje kajenja.«

Posledice možganske kapi lahko vključujejo težave z gibanjem, govorom, spominom, zaznavanjem. FOTO: Makhbubakhon Ismatova/Getty Images

Če visok krvni tlak zanemarimo, se lahko soočimo z več resnimi in dolgoročnimi zdravstvenimi težavami: »Med njimi so srčno-žilne bolezni, kot so koronarna bolezen, ki lahko vodi do angine pektoris ali srčnega infarkta, in možgansko-žilne bolezni, kot so možganska kap, možganska krvavitev, aterosklerotični plaki z vsemi posledicami, atrijska fibrilacija in druge. Visok krvni tlak lahko prizadene tudi ledvice, povzroči njihovo odpoved in poškoduje tanke krvne žile v očeh, kar lahko privede do retinopatije ali izgube vida. Dolgotrajna hipertenzija lahko negativno vpliva na kognitivne sposobnosti, poveča tveganje za demenco in povzroči druge nevrološke spremembe. Zato je izjemno pomembno, da redno spremljamo in ustrezno obvladujemo krvni tlak,« polaga na srce sogovornica.

Takojšnje ukrepanje

Eden od najhujših zapletov, možganska kap, je prekinjen pretok krvi v del možganov: »To se lahko zgodi zaradi blokade (ishemična kap) ali pa razpoke arterije (hemoragična). Pomanjkanje krvnega pretoka povzroči, da možganska tkiva ne dobivajo kisika in hranil, kar lahko privede do poškodb možganskih celic. Prvi znaki vključujejo nenadno šibkost ali otrplost, zlasti na eni strani telesa, zmedenost, težave z govorom ali razumevanjem, težave z vidom na enem očesu ali obeh, nenaden močan glavobol, težave z ravnotežjem ali koordinacijo. Takojšnje ukrepanje je ključno, saj hitra medicinska pomoč lahko znatno zmanjša obseg poškodb možganov in izboljša možnosti za okrevanje.«

Možganska kap v Sloveniji povprečno prizadene nekaj več kot 4000 bolnikov na leto. FOTO: Pornpak Khunatorn/Getty Images

Podatki kažejo, da je možganska kap eden vodilnih vzrokov za smrt (tretji najpogostejši pri nas) in glavni vzrok za dolgotrajno invalidnost po vsem svetu. V Sloveniji povprečno prizadene nekaj več kot 4000 bolnikov na leto, kar je deset ljudi na dan ali približno en posameznik vsaki dve uri. Zgodnje ukrepanje in zdravljenje lahko zmanjšata tveganje za smrt in trajne poškodbe, vse življenje pa je ključna preventiva: »Dejavniki tveganja za možgansko kap so visok krvni tlak, kajenje, diabetes, visok holesterol, debelost in fizična neaktivnost.«

»Posledice možganske kapi se razlikujejo in lahko vključujejo težave z gibanjem, govorom, spominom, zaznavanjem in čustvenimi stanji, kronično utrujenost, depresijo in druge nevrološke ali psihološke težave,« ob evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi pojasnjuje Brusova in sklene, da lahko številne dejavnike tveganja preprečimo z zdravim življenjskim slogom ali pa rednim nadzorom krvnega tlaka ter sladkorja, holesterola in maščob v krvi.