Tako pozna večerja ogroža zdravje

Raziskava, ki je iskala odgovor na vprašanje, kako pozna večerja vpliva na zdravje, je vključevala 100.000 prebivalcev Francije. Vsi so pisali dnevnike prehrane, iz katerih je bilo razvidno, kdaj pojedo katerega od obrokov dneva med delavniki in ob koncu tedna.

Tretjina sodelujočih je večerjo praviloma zaužila pred osmo zvečer, tretjina kasneje, natančneje, po deveti zvečer.

Izvajalci raziskave, ki je trajala sedem let, so med potekom zabeležili 2000 primerov srčno-žilnih bolezni, med njimi srčno in možgansko kap.

Pri osebah, ki so večerjo zaužile po 21. uri, je bilo tveganje za možgansko kap za 28 odstotkov višje v primerjavi s sodelujočimi, ki so večerjo zaužili pred 20. uro.

Znanstveniki so v zaključku dela zapisali, da smo ljudje evolucijsko naravnani tako, da hrano jemo v zgodnejših urah. Nekatere raziskave na živalih so denimo pokazale, da kasnejši obroki negativno vplivajo na količino sladkorja in višajo tveganje za povišan krvni tlak.

Z vsako kasnejšo uro večerje se tveganje za možgansko kap poviša za osem odstotkov. FOTO: S_chum/Gettyimages

Povišan krvni tlak v večernih urah lahko sčasoma poškoduje krvne žile, poviša tveganje za krvne strdke, kar poveča verjetnost za srčno in možgansko kap.

Vse posledice večerje po devetih zvečer še niso znane, a strokovnjaki že sedaj vedo, da pozni obroki niso zdravju prijazni, čeprav drži, da nanj vplivajo v manjši meri kot nezdrava hrana.

Babice so imele prav

Bernard Srour, soavtor študije in profesor na pariški univerzi Sorbona je povedal: »Tako kot mnoge druge je tudi mene babica opozarjala, naj ne večerjam prepozno, njen nasvet ima z novimi dognanji veliko smisla.«

Z vsako kasnejšo uro večerje se tveganje za možgansko kap poviša za osem odstotkov, povezava med poznimi obroki in omenjeno težavo je bila zaznavna večinoma pri ženskah, ki so predstavljale 80 odstotkov sodelujočih v študiji.

Edino, z moškim spolom povezano spoznanje je bil podatek, da je pri tistih, ki večerjo jedo kasneje, za 11 odstotkov višja možnost za koronarno srčno bolezen, vendar je bilo sodelujočih premalo, da bi lahko dobili verodostojen rezultat.

Zadnji obrok dneva naj bi pojedli pred osmo zvečer.  FOTO: Gettyimages

Na drugi strani se je izkazalo, da je vsaka dodatna nočna ura brez hrane povezana s sedem odstotkov nižjim tveganjem za možgansko kap.

Bodo pa, kot so še povedali strokovnjaki, za natančne učinke pozne večerje na zdravje potrebne nadaljnje študije, piše New York Post.