Resnično najpomembnejši obrok dneva
Nihče ne bi smel v dan zakorakati brez zajtrka, opozarjajo nutricionisti. Ko zjutraj nekaj pojemo, preprečujemo napade lakote med 10. in 11., to pa je ura, ko večina ljudi niti nima časa za obrok. A to je tudi čas, ko nam bo, če smo preskočili zajtrk, padla energija zaradi padca sladkorja v krvi, zato pa se bomo težje osredotočali na naloge, delo, občutili bomo utrjenost, postali razdražljivi. V službi tako posežemo po čemer koli, kar bo potešilo lakoto, od rogljičkov do piškotov, ki nimajo neke bogate hranilne vrednosti, zato pa veliko (praznih) kalorij. To vodi v hiter porast sladkorja v krvi in energije v organizmu, sledi nagli padec oziroma nov napad lakote, ko spet posežemo po čemer koli, najpogosteje slanih in sladkih nezdravih prigrizkih. Navada lahko vodi v debelost.
Zaradi nizke ravni sladkorja v krvi lahko zjutraj občutimo celo vrtoglavico, kdor ima težave z želodcem, pa ima zjutraj več želodčne kisline. Opuščanje zajtrka je povezano tudi z metabolnim sindromom oziroma povišanim krvnim tlakom, maščobami v krvi in krvnim sladkorjem, nekatere raziskave pa so to povezale še z boleznimi srca in ožilja.
Dan začnemo z lahko prebavljivimi živili, ki nam bodo dala energijo, ne pa obtežila želodca.
Zajtrkovati je torej dobro, a ni vseeno, kaj pojemo. Dan začnemo z lahko prebavljivimi živili, ki nam bodo dala energijo, ne pa obtežila želodca. Jemo na primer sveže sadje, lahko samega, ali pa ga dodamo v smutije, z njim potresemo ovsene kosmiče ali navadni jogurt, kar je veliko bolj zdrava alternativa sadnim jogurtom. Če sadju dodamo še oreščke, pa bo naše telo sploh zadovoljno, saj bomo z njimi vanj vnesli potrebne zdrave maščobe in vlaknine – oboje bo pripomoglo, da bomo dlje ostali siti. Izjemno zdrav dodatek zajtrku so čija semena, še posebno jih priporočajo ljudem z bolj leno prebavo, v 28 gramih teh semen je namreč skoraj deset gramov v vodi topnih vlaknin. Te se od netopnih razlikujejo po tem, da vsrkajo vodo, posledično se poveča njihov volumen, zaradi česar bomo imeli dlje občutek sitosti.
Poleg vitaminov, mineralov, vlaknin in zdravih maščob je pomemben tudi zadosten vnos beljakovin, ki bodo poskrbele, da bomo dlje siti in nas ne bodo mikali nezdravi prigrizki. Izberemo lahko med jajci, pusto skuto, tudi že omenjeni jogurt je odličen vir beljakovin, izogibamo pa se salamam, hrenovkam, paštetam in drugim predelanim živilom, ki so polni soli in slabih maščob, vsebujejo pa zelo malo hranil.
