Rjavi sladkor ni manj škodljiv kot beli!

Težava se pojavi, kadar zaužijemo preveč prostih sladkorjev: kot jih opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija, so to tisti, ki so živilom oziroma jedem dodani med proizvodnjo, pripravo ali pred zaužitjem, in naravno prisotni sladkorji v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih. »Te med proste sladkorje prištevamo, ker so bili sproščeni iz celičnih sten in se zato v telesu prebavljajo in presnavljajo podobno hitro kot vsi preostali dodani sladkorji,« pojasnjuje Nina Zupanič, mag. mol. biologije, z Inštituta za nutricionistiko.

Za otroka je že ena kola preveč

Za zdrave odrasle se priporoča, da dnevni vnos enostavnih sladkorjev ne presega desetih odstotkov dnevnega vnosa energije, kar z običajno prehrano zlahka prekoračimo, nadaljuje sogovornica: »Nekatere organizacije so sprejele še strožja priporočila, in sicer pet odstotkov dnevnega vnosa energije. Še strožje pa so omejitve v prehrani majhnih otrok: do drugega leta starosti naj jim ne bi ponujali nobenih prostih sladkorjev, saj so otroci v tem času posebno dovzetni, da se navadijo na sladek okus, poleg tega pa se takrat oblikujejo dolgoročne predispozicije za kronične bolezni. Za nekatere veljajo zaradi posebnih zdravstvenih razlogov, predvsem sladkorne bolezni, še posebno stroge omejitve.«

In kaj to pomeni za naš vsakdanji jedilnik? »Če odrasel moški dnevno zaužije 2300 kilokalorij (kcal), ženska pa 2000, bi lahko zaužili za največ 230 oziroma 200 kcal prostih sladkorjev. Sladka gazirana pijača vsebuje okoli 200 kcal, kar že skorajda doseže priporočeno zgornjo mejo, pri otrocih pa jo celo preseže. Če k temu dodamo sladkor v kavi ali čaju, sladkor v kosmičih in sadnem jogurtu za zajtrk pa kos peciva za malico, lahko v enem dnevu brez težav za nekajkrat presežemo sprejemljivo mejo za vnos prostega sladkorja.«

Kot poudarja Zupaničeva, lahko takšno pretiravanje prinese številne zdravstvene posledice, tvegamo predvsem debelost in druge metabolne težave. »Po večini gre za prazne kalorije, ki se povrhu hitro prebavijo, kar povzroči nenaden dvig sladkorja v krvi, čemur mora slediti tudi trebušna slinavka. Ta mora v krvni obtok naenkrat dostaviti velike količine inzulina. Tako v telo vnašamo hrano, ki nas ni oskrbela s koristnimi snovmi, ki jih sicer najdemo v polnovrednih živilih, temveč zgolj in samo prazne kalorije. Preveč prostega sladkorja seveda močno škoduje tudi zobem, saj se bakterije, ki povzročajo karies, hranijo prav z ostanki sladkorja. Če čez dan namesto vode ali nesladkanega čaja pijemo sladke pijače, sadne sokove ali sladkan čaj, zobe ves dan zalivamo s sladkorjem in tako bakterijam vseskozi dostavljamo hrano.«

Zavajajoči oglasi

Olajševalne okoliščine delno veljajo le za tiste, ki so telesno dejavni; ti si lahko privoščijo nekaj več sladkorja, a kljub temu tveganja za zdravje ustne votline ostajajo, saj športniki zelo radi uživajo (sladke) energijske pijače in tablice. »Sicer pa tako za telesno dejavne kot preostalo populacijo velja, da si lahko slaščice privoščimo v sklopu večjega obroka, tako so namreč negativne posledice manjše, in ne med obroki,« opozarja Zupaničeva, ki zadovoljna ugotavlja, da smo Slovenke in Slovenci vse bolj ozaveščeni o zlatih pravilih ohranjanja zdravja. »Še vedno pa obstaja veliko takšnih, ki vztrajajo, da si lahko privoščijo prav vse, pa so kljub temu povsem zdravi. A to je le past, telo si lahko namreč zelo dolgo prizadeva ublažiti negativne posledice naših navad. Trebušna slinavka bo še leta in leta zagotavljala dovolj inzulina za nemoteno delovanje našega telesa, a nekega dne preprosto ne bo več zmogla.«

Sogovornica poudarja, da se moramo še naprej izobraževati o vsebnosti sladkorja v predelanih živilih, pri čemer pa nam proizvajalci hrane žal niso v pomoč. »Z oglaševanjem nas velikokrat zavajajo. Za primer vzemimo otroška žita za zajtrk, ki vabijo s privlačno embalažo in napisi o vseh mogočih dodanih vitaminih in mineralih. Šele pregled deklaracije sestavin in hranilnih vrednosti razkrije, da lahko obrok, ki ga bomo ponudili otroku za zajtrk, vsebuje kar 35 gramov sladkorja na 100 g živila. To pomeni, da eno tretjino teh kosmičev predstavlja prosti sladkor! Če otroku namesto takšnih kosmičev pripravimo navadne ovsene, dodamo sveže sadje, oreške ali navaden kakav, mu bomo naredili zelo veliko uslugo.« V podobno past nas lahko zvabijo sadni jogurti, skuta, žitne ploščice in celo otroške kašice, ki jim moramo nameniti še več pozornosti, preden se odločimo za nakup, a zgolj za namig: »Če je dodan oziroma prosti sladkor med začetnimi sestavinami, to največkrat pomeni, da je to v izdelku prevladujoča sestavina.«