Rumeni vodnik po kulinaričnih vrhovih Slovenije (FOTO)
Ko je konec leta 2018 izšel svetovno priznani kulinarični vodnik Gault & Millau Slovenija 2019, je v našem gostinstvu zavladala prava evforija. Mira Šemić, priznana sommelierka in prva dama našega vinskega sveta, je uresničila tedaj dolgoletne sanje in pod eno samo streho zbrala našo kulinarično smetano, ki si je bila povsem enotna: lahko si še tako dober, a svet te ne opazi, če te ni v tem vodniku!
S prestižnim rumenim vodnikom, do kraja nabitim z najokusnejšimi prizorišči, so se ne nazadnje uresničile tudi dolgoletne sanje naših gastronomskih prvakov, ki jim svoje odličnosti dotlej nikakor ni uspelo okronati tudi na tak način. Dolgo so ga čakali, potem pa ga s pomočjo Mire Šemić le dočakali.
Še več, gala dogodek, kakršen je bil tudi ta torek zvečer v Hotelu Slon, in posledična podelitev znamenitih kuharskih kap, več ko jih je, bolje je, če jo imaš, obstajaš in si na kulinaričnem zemljevidu, je medtem prerasel že v praznični dan slovenske kulinarike, v dogodek, na katerem se snide najimenitnejši zbor gostinskega osebja, ambasadorjev, ki na najlepši možni način razširjajo glas o slovenski kulinariki.
Kuharskim mojstrom kape
Da gre za nadvse pomemben dogodek, je potrdil tudi prihod predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Prišla je v spremstvu moža Aleša in ugotavljala, da so štiri kape zares izjemno priznanje, ki potrjuje resnično vrhunskost posamezne restavracije oziroma gostinca. »Če se je s takšno oceno v letu 2021 ponašalo šest restavracij, v letu 2022 jih je bilo že osem, se pozitiven trend samo še nadaljuje,« je dejala.
Eden najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije Gault & Millau je namreč štiri kape, s tem pa tudi naziv najboljše restavracije, letos podelil torej kar 10 slovenskim restavracijam. Nazivi so šli v roke Hiši Franko iz Starega sela pri Kobaridu, Gostilni pri Lojzetu (Dvorec Zemono, Vipava), Hiši Denk (Zgornja Kungota), Ošteriji Debeluh (Brežice), Restavraciji Strelec (Ljubljana), Restavraciji Mak (Maribor) in Restavraciji Pavus (grad Tabor, Laško), Griču (Šentjošt nad Horjulom), Restavraciji JB in Restavraciji Milka (Kranjska Gora). Predsednica države pa je očitno zelo dobro razumela, kaj pomeni ta prestižni naslov: »Deset restavracij s tako visoko oceno je za Slovenijo namreč izjemno spodbudna novica ter kaže, da je kljub aktualnim izzivom gostinstvo še naprej v dobri razvojni kondiciji, pa čeprav se tudi v tem poslu soočajo z izjemnimi podražitvami energentov, visokimi najemninami, predvsem pa pomanjkanjem ustreznega kadra.«
Naposled se je vsem skupaj še zahvalila, še posebno ker kuharski mojstri s svojimi kulinaričnimi kreacijami, ki prepričajo z dovršenimi okusi in prezentacijo, prenašajo ime Slovenije v svet. Pa tudi zato ker »imate tako radi to deželo in njene proizvode, ker znate pogledati v preteklost, in ko je treba, tudi po svetu, ker tisto, kar so pridelali v bližnji okolici, povzdigujete na še višjo raven«. Nakar je sklenila: »Pri kuhanju zato nikar ne pozabite slovenskih korenin, gastronomskega izročila in zemlje, ki nas je na tem koščku sveta tako zelo bogato obdarila.« Tedaj pa podelila najprestižnejšo nagrado Janezu Bratovžu iz ljubljanske Restavracije JB, ki je postal chef leta 2023. »Najbolj ponosen sem na to, da sem v 30 letih izšolal ogromno kuharjev, ki so bili moji vajenci in so stopili na svoja pota in vodijo odlične restavracije,« je povedal 61-letni Kamničan ter dodal, da je chef resda najbolj izpostavljen, da pa sam ne more prav nič, zanj je ključnega pomena, kakšna ekipa stoji za njim. Temu je sledil najdaljši, predvsem pa iskren aplavz.
4 kape so znak najvišje kakovosti.
Kulinarični diamant
Le malo pred tem je odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic Bojan Budja podelil nagrado najboljšemu slaščičarju za leto 2023. To je postal Naser Gashi, ki se je v Franciji naučil vsega, spoznal Ljubljančanko in v Sloveniji ustvaril laboratorij za sladokusce. V nasprotju s številnimi Albanci, ki se v Sloveniji ukvarjajo s slaščičarstvom, »sem se v tem poklicu znašel brez vsakršne družinske tradicije, vse, kar sem imel, sta bili zgolj neizmerna želja in strast,« je dejal ter ponosno pospremil še vse preostale nagrajence. Chef prihodnosti je postal Rok Martinčič iz Gostilne Jež na Jagnjenici pri Radečah, šefa tradicije sta bila to pot kar dva, in sicer Ivica Evačić iz restavracije izolskega Hotela Marina in Matej Tomažič iz Majerije v vasi Slap v Vipavski dolini, nagrado za mladega talenta je prejel Kristian Zule (Stara gostilna, Piran), naziv najboljši pop je šel ljubljanskemu eVino baru, za najboljšega sommeliera pa so razglasili Miralema Junuzovića iz postojnskega Bistroja Štorja.
Dogodek je vodil Lado Bizovičar, sklenila pa direktorica vodnika Gault & Millau za Slovenijo Mira Šemić: »Fascinantno je, da ta mala Slovenija premore tako sposobne gostince in tako čudovito kulinariko. Naša kulinarika je diamant, ki bo naredila samo še lepši vtis o Sloveniji!«
Nakar je tudi dejansko odprla vrata vinsko-kulinarične Slovenije. Zavesa se je umaknila, val gostov pa je pljusknil proti ekskluzivni jedači in pijači.
Gastronomska velesila
Glavni partner izdaje vodnika Gault & Millau Slovenija je Slovenska turistična organizacija (STO). Njena direktorica Maja Pak je bila ponosna, da si je Slovenija na globalnem turističnem zemljevidu kljub svoji majhnosti priborila status gastronomske velesile. »Ob letošnji izdaji Gault & Millau gurmane z vsega sveta še posebno vabimo k odkrivanju trajnosti zavezanih restavracij z znakom Slovenia Green Cuisine ter tudi tistih, ki stavijo na lokalno, avtentično ponudbo z znamko kakovosti Gostilna Slovenije. Ne nazadnje pa jih z vodnikom spodbujamo, da odkrijejo tudi edinstvena doživetja Slovenije,« je dodala. Še to: v novem vodniku za letošnje leto je predstavljenih 180 restavracij, več kot sto tako imenovanih pop zbirališč, 93 vinskih kleti z 278 ocenjenimi vzorci vina in 25 karakterističnih slovenskih turističnih kmetij.
