S čajem do odpornosti

V dolgih hladnih večerih se nič ne prileže bolj kot skodelica dobrega toplega čaja, ki nas pogreje in zaziblje v sen, in če si skuhamo takšnega, ki pomaga krepiti naš imunski sistem, smo ubili dve muhi na en mah. Pa ga znamo pripraviti? Zakaj imajo Angleži okoli tega celo filozofijo? Ker seveda ni vseeno, katero vrsto čaja bomo izbrali, s kako toplo vodo ga bomo zalili, koliko časa mu bomo pustili, v katerem čajniku ga bomo postregli in v kakšne skodelice nalili, za najboljši rezultat moramo biti pozorni celo na temperaturo, pri kateri ga bomo spili.

Začnimo na koncu, pri postrežbi oziroma skodelicah: po nekaterih raziskavah sodeč ima čaj najboljši okus, če ga pijemo iz (fine) porcelanaste skodelice, idealna temperatura napitka je menda 60 stopinj Celzija. Tudi keramične so dobra izbira, njihova prednost je, da dlje zadržijo toploto, in tiste iz borosilikatnega stekla, odpornega proti visokim in nizkim temperaturam. Najbolje je, če na vrhu niso preširoke, da se vsebina ne ohlaja prehitro.

Na okus čaja lahko vpliva material, iz katerega je narejen čajnik, poznavalci zato priporočajo takšnega iz porcelana ali stekla, aluminijastih ali teflonskih se izognite.

Za belega dovolj minuta

Če v želji po čim prejšnji pripravi čaja v lonček nalijete toplo sanitarno vodo in jo do skorajšnjega vretja zagrejete na štedilniku, ne pijete optimalno okusnega napitka, po priporočilih je namreč treba uporabiti hladno vodo iz pipe in jo zagreti, saj je v takšni več kisika, čajni lističi pa bodo zato sprostili več arome.

Koliko naj bo vroča voda? Odvisno, katero vrsto pripravljate: za beli in zeleni čaj naj ima do 70 stopinj, višje temperature ga lahko uničijo, za črnega do 95. Slab deciliter je zlijte v čajnik in ga oplaknite z njo, da se malce ogreje, dodajte dozirnik ter še preostalo vodo. Počakajte toliko časa, kolikor je priporočljivo za posamezne vrste, najlažje je slediti navodilom na embalaži ali povprašati v specializiranih prodajalnicah, sicer pa velja: beli čaj pustimo od minute do dveh, zelenega do treh minut, črnega do pet. Denimo, skodelico zelenega čaja pripravimo z žličko (zdrobljenih) lističev, če je boljše kakovosti, ga namakamo krajši čas pri nižji temperaturi, če je slabše, dlje pri višji, oboje je odvisno od sorte. Če liste namakamo predolgo ali v preveč vroči vodi, bo imel čaj grenak okus.

Blagodejna zelišča

Naše babice so brez znanstvenih dokazov in raziskav vedele, katere čaje pripravljati, da bi hladne mesece preživeli s čim manj virozami oziroma bi se čim prej pozdravili.

Med najpogosteje pripravljenimi je (bil) iz materine dušice oziroma timijana, saj krepi imunski sistem in lajša prebavo, če si iz njega pripravimo inhalacijo, si blažimo vnetje sinusov in bronhitisa, lajša izkašljevanje. Za čaj z vročo vodo prelijemo žličko suhe zeli, po slabih 10 minutah precedimo in osladimo z medom. Organizem krepi tudi meta, čaj je priporočljivo piti preventivno, še posebno okusen je pripravljen s poprovo meto. Ne pozabimo na šipek, morda ga bo komu še uspelo nabrati in posušiti, da bo lahko užival v njegovih blagodatih; zaradi vitamina C je nepogrešljiv v boju z virusi in bakterijami, odpravlja utrujenost in ohranja odpornost organizma. Pri razstrupljanju telesa pomaga čaj iz kopriv ali posušenih bezgovih cvetov, s slednjim tudi blažimo kašelj in simptome prehlada, a nosečnice naj se ga izogibajo. Pripravki iz ameriškega slamnika so jeseni in pozimi nepogrešljivi, čaj iz njega spodbuja delovanje imunskega sistema, učinkovit pa je tudi, ko že zbolimo, saj lajša simptome prehlada in okužb zgornjih dihal.