S česnom nad prehlad

Od nekdaj ga uporabljamo v zdravilne namene, njegova blagodejnost je najmočnejša, če jemo svežega, smrad gor ali dol (vonj po česnu bo v teh časih ne nazadnje pomagal vzdrževati fizično distanco), vsekakor pa ga dodajajte v različne jedi, tudi to pomaga. Je prva rastlina, ki so jo razglasili za zdravilno; kako koristen je, so vedeli že stari Egipčani, Grki in Rimljani, ki so ga uživali za večjo vzdržljivost in odpornost proti boleznim, športniki so ga jedli pred tekmovanji, sodobna znanost pa je tudi pojasnila, od kod česnova zdravilnost.

Njegova glavna sestavina je rastlinski antibiotik alicin (pa seveda druge žveplo vsebujoče spojine), ki deluje protibakterijsko, protivirusno, protiglivično, protiparazitsko in antioksidativno, pa vitamine E, B1, B2, B3 in C.

Blagodejno vpliva na mnoge bolezni, tako virusne kot bakterijske – znanstvenike še posebno zanima delovanje česna na bakterije, odporne proti antibiotikom –, pa artritis, srčno-žilne bolezni, bolezni dihalnih poti, prebavne težave, odpravlja črevesne zajedavce – ljudsko zdravilstvo ga od nekdaj priporoča za preprečevanje in tudi zdravljenje infestacije s podančicami –, blaži utrujenost, preprečeval naj bi tudi nastanek raka.
V tem času nikakor ne moremo mimo imunskega sistema, ki ga bo redno uživanje česna okrepilo. Da naj bi pomagal proti gripi in prehladu, je znano že iz ljudskega zdravilstva. Raziskave so pokazale, da redno uživanje česna uravnava krvni tlak, niža ga, če smo bolj natančni, in to za od pet do deset odstotkov, prav tako niža raven holesterola ter sladkorja v krvi, preprečuje tudi nastanek krvnih strdkov. Zdravilno delovanje česna na srce in ožilje je povezano z visoko vsebnostjo vitaminov C in B6, selena in mangana.

Ugodno vpliva na kostni, mišični in dihalni sistem; pospešuje prebavo, delovanje želodca, jeter in ledvic, tudi prostate. Tudi koža bo imela koristi od rednega uživanja česna, saj naj bi spodbujal proizvodnjo kolagena in elastina, in tudi spomin, saj vsebuje kup sestavin, ki preprečujejo prehitro staranje možganov; starejši, ki ga redno jedo, naj bi s tem nižali tveganje zbolevanja za alzheimerjevo boleznijo, mlajši pa bodo okrepili spomin in izboljšali produktivnost. Kot rečeno, česen velja za eno najstarejših substanc za izboljševanje fizične vzdržljivosti, redno uživanje torej lahko pomaga pri zahtevnih treningih.


Da bi kar najbolje izkoristili njegov potencial, ga pred uživanjem sesekljamo ali zdrobimo ter pustimo nekaj minut na zraku. Večina po uživanju česna ne bo imela nikakršnih težav, kdor je nanj alergičen, ga seveda ne bo jedel, velike količine lahko povzročijo težave ljudem z občutljivim želodcem.