S higieno proti sepsi: hud zaplet, ki lahko povzroči odpoved številnih organov

Sepsa je bolezen, ki je v splošni populaciji še vedno premalo znana. Ogroženi so predvsem posamezniki brez vranice, starejši od 60 let s sočasnimi kroničnimi boleznimi in tisti z oslabljenim imunskim sistemom. Ti naj bodo, opozarjajo infektologi, še posebno pozorni na znake, kot so visoka vročina z mrzlico, izpuščajem, pomodrelo kožo na okončinah, moteno zavestjo, nerazločnim govorom ali neobičajno nizkim krvnim tlakom.

Sepsa je hud zaplet, ki lahko povzroči odpoved številnih organov. FOTO: Dr_microbe, Getty Images

V takem primeru je pomembno, da poiščejo zdravniško pomoč. V primeru sepse je hitrost uvedbe antibiotika zelo pomembna, odlašanje zdravljenja pa lahko usodno, je za Slovenske novice ob današnjem svetovnem dnevu sepse povedal prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., vodja oddelka intenzivne terapije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Seveda vsaka vročina pri smrtno ogroženem bolniku še ni sepsa, dodaja sogovornik. »Podobne klinične znake in povišane kazalnike vnetja imajo lahko bolniki po obsežnih poškodbah, bolniki z nekaterimi internističnimi boleznimi ali rakom. Je pa vsekakor ob vročini pri kritično bolnem sepsa prva delovna diagnoza, in če ne dokažemo kake druge bolezni, ukrepamo v skladu z navodili za obravnavo bolnikov s sepso.«

Nova priporočila

Pogostejša je pri starejših in dojenčkih. FOTO: Halfpoint, Getty Images

Sepsa ostaja velik javnozdravstveni problem. Zboli lahko vsak, je pa pogostejša pri starejših in dojenčkih, zlasti so ogroženi novorojenčki z majhno porodno težo. Po prvem letu starosti se incidenca bolezni zmanjša, nato pa ponovno strmo naraste po 60. letu. Tudi v razvitem svetu z modernimi zdravstvenimi sistemi in vrhunskimi strokovnjaki zaradi sepse ali septičnega šoka bolniki še vedno prepogosto umirajo, ugotavlja prof. dr. Matjaž Jereb. Na svetu zboli od 47 do 50 milijonov ljudi na leto in več kot 10 milijonov jih umre. Številni preživeli imajo trajne posledice, ki pomembno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in omejujejo njihove aktivnosti.

»V letu 2021 so bila objavljena nova priporočila za zdravljenje sepse in septičnega šoka odraslih bolnikov, a ne prinašajo kakih zelo pomembnih novosti, vezanih na obravnavo bolezni. Predvsem se je spremenila moč nekaterih priporočil, glede na izsledke novejših raziskav. Še vedno je ključno, da bolnika s sepso prepoznamo in v najkrajšem možnem času ukrepamo. Pomembni sta ustrezno tekočinsko oživljanje in protimikrobno zdravljenje. Bolniki z možnim septičnim šokom ali veliko verjetnostjo sepse naj antibiotik dobe takoj oziroma znotraj ene ure prepoznave. Za tekočinsko oživljanje se priporoča uporaba uravnoteženih kristaloidov namesto običajne fiziološke raztopine,« pojasni Jereb. Opozarja, da lahko s številnimi ukrepi tudi posredno vplivamo na znižanje števila bolnikov s sepso. Med njimi so osebna higiena, zdravo življenje, ustrezna in pravilna prehrana, redna telesna aktivnost, primerna telesna teža, cepljenje proti gripi ali pnevmokokni okužbi. S temi ukrepi lahko vplivamo na pojav različnih bolezni in sepse kot primarne bolezni ali kot del sekundarnega zapleta.