S hrano nad glavobol
Najpogostejši glavobol je tenzijski, pri katerem občutimo tiščanje, stiskanje okoli glave, večinoma po celi glavi ali v zatilju; lahko občutimo tudi bolečino v vratu in ramenih. Po navadi je bolečina zmerna. Nemalokrat tak glavobol spremljata tesnoba in depresija. V Združenju zdravnikov družinske medicine pravijo, da natančnega vzroka zanj ne poznamo, a je precej pogosto pogojen z duševnim stresom. Drugi najpogostejši glavobol je migrena, ki jo doživlja 12 odstotkov odraslih, trikrat pogostejša je pri ženskah, ki zbolijo zlasti v obdobju med 30. do 40. letom starosti.
Glavobole najpogosteje sprožijo uživanje alkohola in nekaterih živil, na primer mesa, ki vsebuje nitrate, nereden ritem spanja, slaba drža na delovnem mestu ali doma za računalnikom ter stres. Živeti s stalnimi glavoboli, zlasti z migreno, je težko. A z nekaterimi spremembami, ki jih moramo uvesti v naš vsakdanjik, si lahko olajšamo življenje in ga imamo pod nadzorom. Pri obvladovanju in preprečevanju glavobola ima prehrana pomembnejšo vlogo, kot bi si mislili. Vsaj tolikšno kot pri ohranjanju splošnega zdravja. Vsi, ki imajo pogosto glavobole, naj bi se izogibali predelanim mesnim izdelkom, kot so salame in druge klobase, in izboljševalcem okusa, ki jih najdemo v mnogih že pripravljenih jedeh, ustekleničenih omakah, čipsih in pogosto v hrani v kitajskih restavracijah. Izogibati se je treba pretiranemu pitju kofeinskih in alkoholnih pijač ter sladicam. Večina ljudi meni, da brez kave, rdečega vina in čokoladne sladice ni dobrega obeda. A kofein, močno rdeče vino, staran sir in čokolada so klasični povzročitelji migrene.
Migreno doživlja 12 odstotkov odraslih, trikrat pogostejša je pri ženskah.
Dnevnik prehrane
Jejmo preudarno in z osebnim načrtom omejimo škodo, ki jih živila lahko povzročajo našemu telesu. Vodimo dnevnik naše prehrane, tako bomo najlažje in najbolj učinkovito preprečili napade glavobolov in migrene. In kaj jesti? Zdravo, svežo in raznovrstno hrano. Naš jedilnik naj bo sestavljen iz sveže zelenjave, sadja in polnozrnatih žit, z nižjo vsebnostjo beljakovin, malo maščobe in veliko vode, svetujejo nutricionisti. Dnevni obroki naj bodo manjši in dobro uravnoteženi, med njimi naj ne minejo več kot tri, štiri ure. Redni obedi pomagajo obdržati stalno raven sladkorja v krvi, ščitijo želodec pred preveč kisline in omogočajo stalen pretok hrane skozi črevo. Prehranski strokovnjaki svetujejo, da imamo vedno, v službi in doma, pri roki zdrav prigrizek, saj bomo tako preprečili nizke vsebnosti sladkorja v krvi. Z uvedbo dobrih prehranjevalnih navad veliko pripomoremo k zdravju nasploh.
V pomoč bodo relaksacijske tehnike za zmanjševanje in obvladovanje stresa, denimo redna telesna vadba, masaže, tudi joga, koristni sta fizioterapija in akupunktura. Tisti, ki imajo migreno, se morajo izogibati sprožilcem napada, ki so lahko kava ali alkoholne pijače, neredno, premalo ali preveč spanja, menstruacija, spremembe vremena in nadmorske višine, psihične obremenitve. Sprostilne tehnike, tehnika biološke povratne zanke in akupunktura lahko zmanjšajo število ter trajanje migrenskih napadov.
Poleg primarnega tenzijskega glavobola in migrene poznamo tudi sekundarne glavobole. Najpogostejši so zaradi okužb, bolezni ušes, oči, zob in obnosnih votlin, zaradi previsokega ali prenizkega krvnega tlaka, poškodb glave ali vratu in psihiatričnih bolezni.
