GRAH
S prvim se bomo sladkali že maja
Grah dobro prenaša nižje temperature, zato ga lahko začnemo sejati marca in aprila; nizke grmičaste sorte ne potrebujejo opore, visokemu pa jo namestimo.
Odpri galerijo
Prve stroke graha pobiramo že maja. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
S setvijo graha velja pohiteti, kot zelenjava zmernega podnebja je lahko v zemlji že marca. Povsem brez skrbi ga lahko sejemo še ves april, saj bo zrasel do najhujše vročine, poznejše setve opravimo šele avgusta, pobirali pa ga bomo vse do oktobra.
Nizke sorte graha lahko sejemo v skupine po pet semen skupaj, med njimi naj bo pol metra razdalje. Če sejemo v brazde, naj bo razdalja med posameznimi semeni po tri centimetre. Visoke sorte sejemo le v brazde. Veje za oporo namestimo takoj ob setvi, pred ptiči pa semena zaščitimo z vejevjem ali kopreno, s katerimi pokrijemo gredo.
Ko seme vzklije, pokrivko odstranimo, da bodo imele rastline prostor za rast. Če uporabljamo zastirko, jo namestimo, ko bodo mlade rastline visoke približno deset centimetrov. Tudi če doslej nismo vrtnarili z zastirko, velja poskusiti, zlasti pri grahu, ki potrebuje stalna vlažna tla. V sušnem obdobju bo sicer kljub zastirki treba zalivati.
Poznamo ga več sort, po višini rastline ločimo visoke in nizke, po času zorenja na zgodnje, srednje zgodnje in pozne, po obliki zrn pa na okrogle in nekoliko oglate.
Priljubljena zgodnja sorta je mali provansalec, rastline so nizke, zrastejo do pol metra visoko, zrnje je veliko in okroglo ter prijetno sladkega okusa, tudi kevedon je zgodnja sorta, nekoliko višja od malega provansalca, zrnje pa je bolj oglate oblike. Med visokimi sortami, ki zrastejo do 120 ali celo 140 centimetrov v višino, zato potrebujejo oporo, omenimo telefon, senator in ameriški ljubimec.
Ne glede na sorto je gojenje podobno. Pri setvi bodimo pozorni na dobre in slabe sosede, poleg kapusnic se z grahom razumejo koleraba, repa, redkvica, blitva, bučke, kumare, pa jajčevci, krompir in solata.
Pravzaprav je bolje, če si zapomnimo, s kom se ne mara: s čebulo, porom, papriko in paradižnikom. Grah je zelo pomemben tudi v kolobarju kot rastlina, ki na svoje koreninske gomolje veže dušik iz zraka in s tem bogati zemljo. Zato za njim sadimo kapusnice, ki so lačne dušika.
Kot druge stročnice ga pobiramo sproti, kakor dozoreva. S tem spodbujamo nastajanje novih cvetov in zorenje preostalih strokov, poleg tega dozoreli stroki, ki jih ne poberemo pravočasno, izgubijo značilni sladkast okus, zaradi katerega imamo grah pravzaprav radi, saj se sladkor začne spreminjati v škrob. Vendar ne pobirajmo na vrat na nos, po dežju počakajmo, da se stroki posušijo, saj so vlažni lahko okuženi z glivicami.
Prve stroke graha pobiramo že maja. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Nizke sorte graha lahko sejemo v skupine po pet semen skupaj, med njimi naj bo pol metra razdalje. Če sejemo v brazde, naj bo razdalja med posameznimi semeni po tri centimetre. Visoke sorte sejemo le v brazde. Veje za oporo namestimo takoj ob setvi, pred ptiči pa semena zaščitimo z vejevjem ali kopreno, s katerimi pokrijemo gredo.
Grah spada med najbolj priljubljene vrtnine.
Ko seme vzklije, pokrivko odstranimo, da bodo imele rastline prostor za rast. Če uporabljamo zastirko, jo namestimo, ko bodo mlade rastline visoke približno deset centimetrov. Tudi če doslej nismo vrtnarili z zastirko, velja poskusiti, zlasti pri grahu, ki potrebuje stalna vlažna tla. V sušnem obdobju bo sicer kljub zastirki treba zalivati.
Poznamo ga več sort, po višini rastline ločimo visoke in nizke, po času zorenja na zgodnje, srednje zgodnje in pozne, po obliki zrn pa na okrogle in nekoliko oglate.
Stroke pobiramo sproti, kakor dozorevajo.
Priljubljena zgodnja sorta je mali provansalec, rastline so nizke, zrastejo do pol metra visoko, zrnje je veliko in okroglo ter prijetno sladkega okusa, tudi kevedon je zgodnja sorta, nekoliko višja od malega provansalca, zrnje pa je bolj oglate oblike. Med visokimi sortami, ki zrastejo do 120 ali celo 140 centimetrov v višino, zato potrebujejo oporo, omenimo telefon, senator in ameriški ljubimec.
Ne glede na sorto je gojenje podobno. Pri setvi bodimo pozorni na dobre in slabe sosede, poleg kapusnic se z grahom razumejo koleraba, repa, redkvica, blitva, bučke, kumare, pa jajčevci, krompir in solata.
Pravzaprav je bolje, če si zapomnimo, s kom se ne mara: s čebulo, porom, papriko in paradižnikom. Grah je zelo pomemben tudi v kolobarju kot rastlina, ki na svoje koreninske gomolje veže dušik iz zraka in s tem bogati zemljo. Zato za njim sadimo kapusnice, ki so lačne dušika.
Prva semena na vrtu lahko pokljuvajo ptiči, zato grah zaščitimo s kopreno.
Kot druge stročnice ga pobiramo sproti, kakor dozoreva. S tem spodbujamo nastajanje novih cvetov in zorenje preostalih strokov, poleg tega dozoreli stroki, ki jih ne poberemo pravočasno, izgubijo značilni sladkast okus, zaradi katerega imamo grah pravzaprav radi, saj se sladkor začne spreminjati v škrob. Vendar ne pobirajmo na vrat na nos, po dežju počakajmo, da se stroki posušijo, saj so vlažni lahko okuženi z glivicami.
