Danes je svetovni dan srca: je opomnik nam vsem, da bolje skrbimo zanj

Svetovni dan srca je vsak 29. september, Društvo za srce ga že štiriindvajseto leto organizira v Sloveniji, je dejal prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni. Letošnja kampanja se osredotoča na pomemben korak: najprej spoznajmo svoje srce, geslo letošnjega svetovnega dneva je S srcem spoznaj svoje srce. Pomagati mu moramo, da bo čim dlje in čim bolj uspešno opravljalo svoje delo.

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu. Zaradi teh bolezni, ki vključujejo tudi srčni infarkt, možgansko kap, srčno popuščanje, prezgodaj umre 20,7 milijona ljudi po svetu na leto. To številko želijo zdravniki zmanjšati, upanje na uspeh obstaja, saj je kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni mogoče preprečiti, poudarjajo. Svetovni dan je opomnik nam vsem, da bolje skrbimo za svoje srce: promocija skrbi za zdravje, zdravega načina življenja je letošnje vodilo aktivnosti.

Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni ter tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 kar od dva- do štirikrat bolj ogroža smrt zaradi kapi ali srčnega napada. Pomemben dejavnik tveganja je debelost, ki se je v zadnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrojila in še naprej skrb vzbujajoče narašča. V Sloveniji naj bi do leta 2025 z debelostjo živelo okvirno 400.000 oseb! To je 400.000 Slovencev z višjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno-žilnih zapletov in nižjo pričakovano življenjsko dobo. Srčno-žilna obolenja so namreč glavni vzrok smrti oseb z debelostjo – debelost vpliva na kar 21 odstotkov srčnih kapi, 51 odstotkov arterijske hipertenzije in 80 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2.

Enostavni in poceni ukrepi

Nujno je preprečevanje razvoja dejavnikov tveganja, a je to še premalo prisotno v naši zavesti, poudarjajo strokovnjaki in še, da preventiva pomeni velik prihranek denarja za posameznika in družino ter družbo. Z zelo enostavnimi in poceni ukrepi lahko pogosto preprečimo nastanek tako sladkorne bolezni kot motenj v presnovi maščob in povišanega krvnega tlaka.

Skupni imenovalec za dejavnike tveganja sta čezmerna telesna teža in debelost, kar se praviloma začne že v otroštvu oziroma mladosti. Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, ki mora biti v mladosti intenzivnejša, z leti pa se mora prilagajati starosti, lahko pomembno prispevata k preprečevanju klasičnih dejavnikov tveganja in posledičnih bolezni obtočil. Mladostnik mora pridobivati zmogljivost, gibljivost in tudi vzdržljivost, aktivnosti, namenjene izključno pridobivanju mišične mase, so vprašljive, saj jih pogosto spremljajo razna sintetična pomagala v obliki prehranskih dodatkov. Ti neredko vsebujejo škodljive sestavine.

Tudi pretiravanje pri telesni dejavnosti je škodljivo, saj lahko dosežemo ravno nasprotni učinek od želenega. Namesto da bi s telesno dejavnostjo izboljšali svoje zdravje, mu škodimo. Omenili smo zdravo prehrano: zamenjajmo vire nasičenih maščob, kot so maslo, mastni siri, mastno meso in mesni izdelki, s kakovostnimi viri nenasičenih maščob, npr. oljčnim oljem, oreški in semeni, priporočajo strokovnjaki s portala prehrana.si, nacionalnega portala o hrani in prehrani.

Telesna aktivnost je nujna, a pretiravanje škodi. FOTO: Tomwang112/Getty Images

Dejavnike, kot so zvišan krvni tlak (še vedno marsikdo ne ve, da ima povišan tlak ali holesterol), sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob, stres, nespečnost, je treba pravočasno prepoznati in jih blažiti, še bolje kar odstraniti: hitreje ko odstranimo ali vsaj ublažimo dejavnik tveganja, manj škode bo naredil našemu srcu in žilju. S tem bomo preprečili ali pa vsaj odložili končne zaplete ter izboljšali kakovost življenja.