S tekom nad stres
Če ga je malo, nam koristi, če ga je preveč in traja dlje, pa ogroža naše zdravje; naučimo se ga prepoznati in obvladati, najbolje z zdravim načinom življenja.
Odpri galerijo
Kronični stres lahko vodi v nastanek bolezni srca in ožilja, možganov, dihal, prebavil, imunskega sistema. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Za optimalno delovanje naj bi vsi potrebovali zdravo količino stresa, pravijo številni psihoterapevti, saj stres ni bolezen, ampak odziv organizma na spremembo določenih okoliščin, ki jih doživimo v življenju. Dejstvo je, da je stres del našega življenja. Ni pa nujno, da ga tudi obvladuje.
Kdaj smo pod stresom? Praviloma pri težavah, ki jih ne moremo rešiti ali za katere sami mislimo, da so nerešljive.
Največkrat se to pokaže v različnih neželenih in neugodnih telesnih, duševnih in čustvenih reakcijah. Fizično lahko posledice stresa začutimo kot vedno večji pritisk na telo. Na primer kot gmoto kamenja, ki pritiska na zemljo in se drobi ali kot gumijasto vrvico, ki se bo pri raztezanju vsak trenutek strgala. Psihološko posledice občutimo tako, da smo povsem zlomljeni pod težo pomembne odločitve, uničeni ob nesreči in tako napeti, da imamo občutek, da se nam bo vsak čas strgalo.
Stres je po definiciji stanje pripravljenosti organizma, da se sooči z grožnjo iz okolice, a se različno odraža na fiziološkem, psihološkem in vedenjskem odzivu posameznika. Pri kratkotrajnem stresu, ki ga na primer lahko doživimo pri adrenalinskih športih, se izloča adrenalin, kar pospeši delovanje srca in dihal, poveča se krvni tlak, mišice so bolj prekrvljene in napete, pripravljene za akcijo.
Pri bolj pogostih in dolgotrajnih stresnih dogodkih se izloča več kortizola, hormona, ki dviguje raven maščob, sladkorja in beljakovin v krvi. Takšen stres ima praviloma škodljive posledice za zdravje organizma: kronični stres lahko vodi v nastanek bolezni srca in ožilja, možganov, ledvic, dihal, kože, prebavil, gibal, imunskega sistema, botruje pa tudi pri nastanku rakavih obolenj in diabetesa. Pomembno je, da stres prepoznamo, saj obstaja vrsta protistresnih strategij, ki nas jih lahko naučijo strokovnjaki. Zelo pomembno je, da se s stresom čim prej soočimo in se ga naučimo obvladovati.
Priznajmo si, da je z nami nekaj narobe in da potrebujemo pomoč. Najslabše je, da stres ignoriramo, pravijo strokovnjaki. Sam od sebe namreč ne bo izzvenel, k sreči pa so na voljo številne možnosti, da se z njim učinkovito spopademo.
Tako so denimo skrb za telo, uravnotežena prehrana in higiena spanja ter dovolj gibanja zelo koristni za učinkovito soočanje z njim. Da ga bomo obvladali, je pomembno najti ravnovesje med delom in nedelom oziroma sproščujočimi aktivnostmi. Pomembno je, da si pogosto vzamemo nekaj časa za splošno regeneracijo; ukvarjamo se z aktivnostmi, ki naše telo krepijo, tako čustveno kot fizično.
Eden od dobrih načinov za premagovanje in obvladovanje vsakodnevnega stresa je telesna aktivnost, na primer tek. Zanj ne potrebujemo veliko opreme, poleg tega pa lahko dejavnost prilagodimo svojim zmožnostim.
Tečemo lahko sami ali v družbi, hitro ali počasi, vsak dan ali ko čutimo potrebo. K dobremu počutju in s tem zmanjševanju stresa pomagajo vse aerobne vaje, poleg teka (hitra) hoja, kolesarjenje, plavanje, aerobika.
Z gibanjem pridobimo energijo, se sprostimo, izboljšamo razpoloženje ter povečamo splošno storilnost, s tem pa učinkovitost pri delu.
Kdaj smo pod stresom? Praviloma pri težavah, ki jih ne moremo rešiti ali za katere sami mislimo, da so nerešljive.
Gibanje je super način za obvladovanje stresa.
Največkrat se to pokaže v različnih neželenih in neugodnih telesnih, duševnih in čustvenih reakcijah. Fizično lahko posledice stresa začutimo kot vedno večji pritisk na telo. Na primer kot gmoto kamenja, ki pritiska na zemljo in se drobi ali kot gumijasto vrvico, ki se bo pri raztezanju vsak trenutek strgala. Psihološko posledice občutimo tako, da smo povsem zlomljeni pod težo pomembne odločitve, uničeni ob nesreči in tako napeti, da imamo občutek, da se nam bo vsak čas strgalo.
Obvladajmo ga
Stres je po definiciji stanje pripravljenosti organizma, da se sooči z grožnjo iz okolice, a se različno odraža na fiziološkem, psihološkem in vedenjskem odzivu posameznika. Pri kratkotrajnem stresu, ki ga na primer lahko doživimo pri adrenalinskih športih, se izloča adrenalin, kar pospeši delovanje srca in dihal, poveča se krvni tlak, mišice so bolj prekrvljene in napete, pripravljene za akcijo.
Ukvarjajmo se z aktivnostmi, ki naše telo krepijo, tako čustveno kot fizično.
Pri bolj pogostih in dolgotrajnih stresnih dogodkih se izloča več kortizola, hormona, ki dviguje raven maščob, sladkorja in beljakovin v krvi. Takšen stres ima praviloma škodljive posledice za zdravje organizma: kronični stres lahko vodi v nastanek bolezni srca in ožilja, možganov, ledvic, dihal, kože, prebavil, gibal, imunskega sistema, botruje pa tudi pri nastanku rakavih obolenj in diabetesa. Pomembno je, da stres prepoznamo, saj obstaja vrsta protistresnih strategij, ki nas jih lahko naučijo strokovnjaki. Zelo pomembno je, da se s stresom čim prej soočimo in se ga naučimo obvladovati.
Dvig razpoloženja
Priznajmo si, da je z nami nekaj narobe in da potrebujemo pomoč. Najslabše je, da stres ignoriramo, pravijo strokovnjaki. Sam od sebe namreč ne bo izzvenel, k sreči pa so na voljo številne možnosti, da se z njim učinkovito spopademo.
Tako so denimo skrb za telo, uravnotežena prehrana in higiena spanja ter dovolj gibanja zelo koristni za učinkovito soočanje z njim. Da ga bomo obvladali, je pomembno najti ravnovesje med delom in nedelom oziroma sproščujočimi aktivnostmi. Pomembno je, da si pogosto vzamemo nekaj časa za splošno regeneracijo; ukvarjamo se z aktivnostmi, ki naše telo krepijo, tako čustveno kot fizično.
Pomembno je, da si pogosto vzamemo nekaj časa za splošno regeneracijo.
Eden od dobrih načinov za premagovanje in obvladovanje vsakodnevnega stresa je telesna aktivnost, na primer tek. Zanj ne potrebujemo veliko opreme, poleg tega pa lahko dejavnost prilagodimo svojim zmožnostim.
Tečemo lahko sami ali v družbi, hitro ali počasi, vsak dan ali ko čutimo potrebo. K dobremu počutju in s tem zmanjševanju stresa pomagajo vse aerobne vaje, poleg teka (hitra) hoja, kolesarjenje, plavanje, aerobika.
Z gibanjem pridobimo energijo, se sprostimo, izboljšamo razpoloženje ter povečamo splošno storilnost, s tem pa učinkovitost pri delu.
